Trije varčevalci iz BiH, ki živijo v Nemčiji, so na sodišču v Strasbourgu tožili vseh pet naslednic nekdanje Jugoslavije zaradi nezmožnosti dviga svojih deviznih vlog v dveh bankah v BiH, v nekdanji podružnici Ljubljanske banke v Sarajevu in podružnici beograjske Investbanke v Tuzli.
Sedemčlanski senat sodišča v Strasbourgu je novembra lani razsodil proti Sloveniji in Srbiji. Presodil je, da gre za sistemski problem in da morata državi sprejeti ukrepe, da bodo glede izplačila starih deviznih vlog tako tožniki iz BiH kot vsi, ki so v enakem položaju kot oni, dobili prihranke izplačane pod enakimi pogoji kot tisti, ki so imeli vloge v domačih podružnicah slovenskih oziroma srbskih bank.
Slovenija in Srbija sta se na razsodbo pritožili in komisija velikega senata sodišča v Strasbourgu je marca letos pritožbi ugodila.
Veliki senat bo tako danes o primeru odločal na novo; ne bo odločal o tem, ali bo potrdil novembrsko sodbo. Odločitev naj bi sprejel v nekaj mesecih.
Slovenija, ki je po razpadu nekdanje skupne države po teritorialnem načelu prevzela jamstva za vse stare devizne hranilne vloge, vložene v bankah na njenem ozemlju, je prepričana, da je teritorialno načelo edino pravilno načelo za rešitev tega vprašanja. Vztraja tudi, da gre za vprašanje nasledstva, saj sporazum o nasledstvu iz leta 2001 jasno določa, da se morajo države naslednice o tem vprašanju pogajati. Za nadaljevanje teh pogajanj si prizadeva že več kot desetletje.
Slovenija je v novem postopku sodišču v Strasbourgu predložila vse potrebne dokaze, zato verjame, da bo odločitev zanjo ugodna, so v torek poudarili na slovenskem državnem pravobranilstvu.