Zgodba se je začela januarja 2011, ko je profesor utrechtske pravne fakultete Leonard Besselink zahteval dostop do dokumentov, med katerimi je bil osnutek odločitve Sveta EU, s katerim je ta pooblastil Evropsko komisijo za pogajanja o pristopu EU k Evropski konvenciji o varstvu človekovih pravic (ECHR). Dokument je vključeval tudi pogajalske napotke, ki naj bi jih komisija v pogajanjih zastopala.
Svet je o zahtevi odločil aprila istega leta in profesorju omogočil le dostop do določenih delov dokumenta, češ da bi popolno razkritje škodilo javnemu interesu na področju mednarodnih odnosov. Še posebej naj bi bilo sporno dejstvo, da dokument razkriva strateške cilje EU, kar bi lahko oslabilo pogajalsko pozicijo unije, še dodatno pa naj bi razkrije pripravljalnega dokumenta spodkopalo zaupanje med pogajalskimi stranmi in bi lahko negativno vplivalo na nadaljnja pogajanja.
Besselink se je na odločitev pritožil, sodišče pa mu je danes delno prikimalo. Ugotovilo je na primer, da določeni deli, v katere Svet profesorju ni omogočil vpogleda, vsebujejo le stališča EU, ne pa tudi stališč pogajalskih partnerjev ali recimo ocene EU glede stališč teh partnerjev, zato ne more veljati argument, da bi bilo porušeno zaupanje med pogajalskimi stranmi.
Sodišče se je sicer strinjalo, da je v tem primeru Svet moral presoditi, katere dele dokumenta je mogoče razkriti brez škode za javni interes. A je bil pri svojem odločanju prestrog. Tako je zavrnil dostop tudi do delov dokumenta, v katerih ni nikakršne sporne vsebine - na primer del, ki govori o načelih, ki bi morala vladati na pogajanjih, ali del, ki opredeljuje vprašanja, na katera je potrebno v pogajanjih odgovoriti, ne da bi sam ponudil odgovore nanje.
Svet torej ni izpolnil svoje dolžnosti, da zavrne razkritje le tistih informacij, ki bi lahko škodile javnemu interesu, poudarja sodišče.
Sodba je sicer izrečena na prvi stopnji in se je nanjo mogoče še pritožiti. Če pritožbe ne bo, bo moral Svet EU znova odločati o zahtevi Besselinka.