Česa takšnega si ni upal narediti niti nekdanji egiptovski predsednik Hosni Mubarak, ki prav gotovo ni sodil med nosilce demokracije in novinarske svobode, je v odzivu na obsodbo treh novinarjev Al Džazire v Kairu dejal egiptovski humanitarni aktivist Heba Morajef. Sedanji nedavno izvoljeni predsednik, sicer še eden iz generalskih vrst, Al Sisi je bodisi sam obseden s teorijami zarote in tudi v novinarskih prispevkih vidi protidržavno dejavnost ali pa je tako samozavesten, da ga ne zanimajo obsodbe te sodne farse, ki prihajajo z vsega sveta.
Odtis stopala na kozji farmi
Egiptovsko sodišče je tri decembra lani aretirane novinarje arabske televizijske mreže Al Džazira obsodilo na večletne zaporne kazni zaradi sodelovanja s prepovedano Muslimansko bratovščino in širjenja napačnih novic. Dva novinarja sta bila obsojena na sedem let zapora, tretjemu pa so naložili deset let zapora.
Med obsojeno trojico je Avstralec Peter Greste dobil sedemletno zaporno kazen, novinar Mohamed Fadel Fahmy je prav tako dobil sedem let, producent Baher Mohamed pa je prejel dve kazni po sedem in tri leta. Triletno kazen je sicer prejel še zaradi posedovanja orožja. Na sodbe se lahko pritožijo. Tri tuje novinarje pa so v odsotnosti obsodili na 10-letne zaporne kazni. Sodba je povzročila val protestov novinarjev, organizacij, ki skrbijo za človekove pravice, pa tudi nekaterih vlad, čeprav je bil odziv slednjih dokaj medel. Celo avstralska vlada je bolj apelirala na predsednika Al Sisija, naj obsojene pomilosti, kot protestirala zaradi montiranega procesa, katerega namen je bil zapreti usta vsem tistim poročevalcem, ki niso pripravljeni nekritično poročati o razmerah v Egiptu. Zato je tudi dobila ciničen odgovor egiptovskega predsednika, da se ne bo vmešaval v odločitev sodnika, kajti »sodstvo v Egiptu je neodvisno«.
Kako in koliko je neodvisno in nepristransko, priča tudi podatek, da je tožilstvo od odvetnikov novinarjev zahtevalo denar za vpogled v »kronski« dokazni material o njihovi krivdi, ki pa je vseboval dokaze, kot so prazen tulec naboja, izstreljenega med demonstracijami v Kairu v žepu enega snemalcev, odtis noge enega od novinarjev, najeden na neki kozji farmi, in posnetki nasilja med demonstracijami ter prispevek o spolnem nasilju med protesti, ki kažejo svetu Egipt v slabi luči in pričajo, da so novinarji sklenili »pakt s hudičem« oziroma prepovedano Muslimansko bratovščino.
Tisoči v zaporih
Al Sisiju si ni treba beliti glave zaradi mednarodnih protestov, ker Zahod v njem vidi manjšo grožnjo, kot naj bi bila Muslimanska bratovščina, ki je zmagala na prejšnjih volitvah in je bil do vojaškega udara na čelu države Mohamed Mursi. Na dve nedavni množični obsodbi na smrt (vsakokrat je šlo za nekaj sto ljudi) na procesih, ki so bili sodna farsa, se je svet odzval zgolj z medlimi kritikami in zgražanji, hkrati pa so ZDA, sicer velike zagovornice človekovih pravic, odmrznile sredstva za krepitev egiptovskih vojaških sil.
Al Sisi je sprožil »križarsko vojno« proti Muslimanski bratovščini, ki bi prav gotovo, če bi imela oblast, izničila tiste dosežke egiptovske pomladi, ki bi Egipt spremenili v odprto, napredno, sekularno družbo, toda s tem, da je bivši general Egipt spremenil v veliko ječo, je egiptovski pomladi naredil medvedjo uslugo. Trenutno je v egiptovskih zapornih več kot 40.000 ljudi, kjer več kot pol leta čakajo na sojenje ali izpustitev, mnogi pa so podvrženi mučenjem. Za večino njihovi najbližji niti ne vedo, kje so. Toda le malo jih je dočakalo obtožnico, kaj šele sojenje. Če pa ga dočakajo, je skoraj gotovo, da bo sodišče ustreglo tožilstvu. Al Sisi očitno še ni spoznal, da je največja grožnja Egiptu ravno oblast, kakršno ima zdaj. Tuji politiki pa mu ne pomagajo, da bi čim prej prišel do tega spoznanja.
