Prvi temnopolti ameriški predsednik se je po skoraj dveh tretjinah dvojnega mandata odločil za zgodovinsko srečanje z voditelji črne celine. Od danes pa do srede bo v Washingtonu gostil petdeset predsednikov držav ali vlad. To predstavlja najobširnejše druženje s političnim vrhom Afrike, kar jih je doslej organiziral kateri koli stanovalec Bele hiše. Barack Obama je lansko poletje obiskal več afriških držav ter skušal krepiti gospodarsko in politično sodelovanje ZDA s tamkajšnjimi najbolj dinamičnimi regijami, tokrat pa naj bi pod tematskim naslovom vrha Naložba v novo generacijo zajel prihodnji razvoj celotne celine.
Ko beseda nanese na ameriško sodelovanje z enotami Afriške unije pri obračunih z islamskim terorizmom na afriških tleh, je zvečine odgovor, da je to zelo dobro. Pri mnogih drugih problemih, in teh je na črni celini nakopičenih nesorazmerno veliko v primerjavi s preostalimi deli sveta, pa se »sin Afrike« drži v ozadju. S svojimi afriškimi pobudami in dejanji so v času Obamovega mandata ZDA pospešeno prehitevale Kitajska, Indija in Japonska ter v določeni meri tudi bivše evropske kolonialne sile s Francijo na čelu. Prve tri so v minulih letih tudi zelo okrepile gospodarske vezi in razvojno pomoč afriškim državam, tako da ZDA z zamudo lovijo korak z njimi, saj je celina, ki jo tarejo vojne in revščina, hkrati tudi velika priložnost za investicijski kapital s svojimi vse bolj izraženimi potrošniškimi potrebami.
Politični analitiki zato ocenjujejo, da ameriška administracija nekoliko pozno lovi srca in duše Afričanov, da pa še ni nič zamujenega in lahko še vedno tekmuje z azijskimi in evropskimi konkurenti. Srečanje, na katero so prvi afriški voditelji v Washington prispeli že včeraj, ne bo čez noč spremenilo na novo postavljenih razmerij sil, v katerih je Kitajska že leta 2009 postala največji zunanjetrgovinski partner Afrike. Njeni voditelji so v zadnjem desetletju prekrižarili celino, povsod je mogoče zaznati znamenja diplomatskega in komercialnega dosega Pekinga, medtem ko je Obama kolikor toliko širše zastavljen obisk v podsaharski Afriki opravil šele lani. Varnostne skrbi Washingtona pa ne nazadnje tudi odtujujejo ZDA od tamkajšnjih ljudi, saj ameriške predstavnike vse bolj spoznavajo kot ljudi za visokimi zastraženimi zidovi v njihovih diplomatskih predstavništvih po vsej celini.
Med redkimi voditelji, ki ne bodo sodelovali na tridnevnem vrhu, so sudanski in zimbabvejski predsednik Omar Hasan Al Bašir in Robert Mugabe, ki zaradi očitanih kršitev človekovih pravic in nespoštovanja demokracije nista prejela povabila, ter Ellen Johnson Sirleaf iz Liberije in Ernest Bai Koroma iz Sierre Leone, ki ju je v domovini zadržal izbruh smrtonosne ebole.