Zaradi občutljivih in zaupnih informacij, ki jih bo obravnaval, je tokratni preiskovalni odbor, ki se je včeraj opoldne v stavbi nemškega bundestaga sestal na ustanovni seji, zelo majhen. Po dva predstavnika prihajata iz sestrskih strank krščanske unije, dva prispevajo socialdemokrati, z opozicijske levice prihaja en predstavnik, prav tako iz nemških zelenih. Odboru predseduje poslanec krščanskodemokratske unije Clemens Binninger.
Naloga preiskovalnega odbora je, da pojasni, na kakšen način in v kakšnem obsegu sta ameriška in britanska tajna služba zajemali in vrednotili podatke o nemških državljanih, podjetjih in nemški vladi. Hkrati naj bi tudi pojasnili, ali je nemška tajna služba oziroma vlada vedela za to oziroma ali so bili pri teh akcijah soudeleženi in kakšno korist bi lahko imeli od tega sodelovanja. Uspeh preiskovalnega odbora je v veliki meri odvisen od tega, koliko so v zaslišanjih pripravljene sodelovati tuje tajne službe. Tako ameriška NSA kot tudi britanska tajna služba pa sta že dali vedeti, da jih takšno sodelovanje ne zanima.
Ključna bodo poročila medijev
Ker se bo preiskovalni odbor lahko oprl predvsem na domače priče, predvidevajo, da se bo pojasnila predvsem vloga domačih tajnih služb v obsežnih prisluškovanjih nemškim državljanom, podjetjem in vladi. Odbor se hkrati ne bo mogel nasloniti na originalne dokumente, ki pričajo o spornih dejavnostih tajnih služb, temveč bodo v postopku lahko uporabili le poročila medijev.
O tem, ali bo pred preiskovalni odbor povabljen tudi Edward Snowden, se poslanske skupine nemškega parlamenta prerekajo že mesece. Zeleni in levica so na prvi seji preiskovalnega odbora zahtevali, da preiskovalni odbor zasliši tudi Snowdna, pri čemer jih podpirajo tudi socialdemokrati. Tako zeleni kot tudi levica menijo, da bi bilo treba Snowdna zaslišati osebno v Berlinu, socialdemokrati bi bili zadovoljni tudi z zaslišanjem prek videokonference. Predstavniki zelenih in levice imajo v preiskovalnem odboru dovolj glasov, da uveljavijo svojo zahtevo po zaslišanju Snowdna.
Predsedujoči odbora Binninger pa meni, da Snowden ne more doprinesti nič novega k doslej znanim dejstvom, saj naj pred evropskimi parlamentarci ne bi povedal nič podrobnega in naj bi sam dejal, da je vse svoje znanje in dokumente že predal medijem. Hkrati se politiki krščanskodemokratske unije bojijo, da bi Združene države Amerike povabilo Snowdna v Berlin razumele kot sovražno dejanje.
Nemške tajne službe skeptične
Nemške tajne službe, ki naj bi pri preiskovanju afere ob pomanjkanju prič iz ameriške in britanske tajne službe igrale odločilno vlogo, so do tega skeptične in prepričane, da brez sodelovanja prič iz obeh tujih tajnih služb ne bo mogoče pojasniti njihovih dejavnosti na nemškem ozemlju.
Predsednik preiskovalnega odbora Binninger računa, da bo odbor za svoje delo potreboval približno dve leti. Na osnovi dokumentov, ki jih je nekdanji uslužbenec NSA Edward Snowden posredoval vodilnim svetovnim medijem, so Nemci izvedeli, da sta ameriška in britanska tajna služba prisluškovali ne le telefonskim pogovorom in elektronskim sporočilom velikega dela prebivalstva, temveč tudi številnim njihovim podjetjem in kanclerki Angeli Merkel.