Pogodbeni uslužbenec ameriške Agencije za nacionalno varnost (NSA) Edward Snowden, ki je odtujil in medijem posredoval kopico zaupnih dokumentov o njenih dejavnostih, je v daljšem intervjuju za nemško televizijo dejal, da obstajajo resne grožnje s smrtjo, a ga ne skrbijo. Dejal je tudi, da NSA opravlja industrijsko vohunjenje, tudi če podatki niso povezani z državno varnostjo. Ameriški predsednik Barack Obama bo imel danes tradicionalni vsakoletni nagovor naciji, v katerem vprašanja NSA verjetno ne bo komentiral, vsaj obsežneje ne.
Če dobi zagotovila, da ne bo pregona, bi se vrnil v ZDA
Snowden se je z novinarji nemške televizije ARD šest ur pogovarjal v Rusiji, ki mu je za eno leto ponudila zatočišče in je pred kratkim sporočila, da mu ga bo podaljšala. Tridesetletni Snowden je v prvem delu oddaje, ki je trajala štirideset minut, komentiral domnevne izjave neimenovanih predstavnikov ameriške vlade, ki so zvenele kot grožnje. Dejal je, da »znatne grožnje« njegovemu življenju res obstajajo, da pa še vedno mirno spi, ker je po lastnem prepričanju storil pravo stvar, ko je posredoval informacije o aktivnostih NSA. V intervjuju je dejal, da NSA prestreza tudi industrijske podatke in da jih ne selekcionira, tudi če nimajo veze z nacionalno varnostjo.
Njegov pravni svetovalec pa je ločeno dejal, da bi se Snowden vrnil v Združene države in se sestal s pravosodnim ministrom Ericom Holderjem, če bi mu prej zagotovili varnost pred kazenskim pregonom. Holder je takšno možnost zavrnil, nekdanji minister za domovinsko varnost Michael Chertoff pa je ocenil, da bi se lahko pogodil za nižjo kazen, če bi povedal, kaj vse je odnesel iz NSA. Snowden je v pogovoru za ARD dejal, da nima v lasti nobenih dokumentov več, saj jih je vse izročil izbranim novinarjem.
V nagovoru naciji za dvig minimalne plače in za pomoč iskalcem dela
NSA bo letos dobila novega šefa. Viceadmiral Michael S. Rogers bo nasledil generala Keitha Aleksandra, ki ga je imenoval še prejšnji predsednik George W. Bush in je bil na čelu NSA najdlje v zgodovini te obveščevalne službe, in sicer od leta 2005. Upokojil se bo marca. Rogersa mora potrditi senat, hkrati z NSA pa bo vodil še organizacijo obrambnega ministrstva za kibernetično vojskovanje. Izkušnje si je nabiral v kibernetičnih oddelkih mornarice, v kateri je zaposlen trideset let.
Obama je pred desetimi dnevi napovedal reformo programov zbiranja podatkov. Med drugim je dejal, da NSA ne bo več hranila tako imenovanih metapodatkov o komunikacijah, bodo pa hranjene ločeno in bodo imele obveščevalne službe do njih dostop ob soglasju posebnega sodišča.
Obama bo imel danes ponoči po našem času nagovor naciji pred obema domovoma kongresa, kjer pa se te teme verjetno ne bo preveč dotikal. V ospredju bodo njegovi cilji za letošnje leto, predvsem postopno zviševanje minimalne plače do 10,1 dolarja na uro do konca njegovega mandata, podaljšanje nadomestil za brezposelnost tistim, ki delo iščejo že več kot pol leta, ter nova delovna mesta z zagonom javno financiranih infrastrukturnih projektov. Eden njegovih velikih ciljev je ohranjanje doseženega pri zdravstveni reformi ter še sprejem reforme priseljenske zakonodaje. Nekaj več možnosti zanjo je zato, ker tudi republikanci pogledujejo proti latinskoameriškim volilcem. Volitve pa so že letos – novembra bodo Američani izbirali nov senat in predstavniški dom. Zato se bo Obama po svojem govoru takoj napotil na turnejo po več zveznih državah.
Med zunanjepolitičnimi temami pa je pričakovati govor o Afganistanu, od koder naj bi Združene države do konca leta umaknile svoje vojake, razen če se uspejo drugače dogovoriti s tamkajšnjimi oblastmi, kjer pa prihaja do zapletov, tudi zaradi zahtev po imuniteti ameriških vojakov. Med vidnejšimi temami je tudi Iran, kjer je lani prišlo do prvih visokih stikov med državama in do delnega dogovora o jedrskem programu in sankcijah. Kakšno besedo bo verjetno namenil tudi Bližnjemu vzhodu, kjer si za preboj med Izraelci in Palestinci prizadeva zunanji minister John Kerry.
