Superračunalniki, sodni nalogi, tehnični triki ...
Agentje NSA naj bi uporabljali superračunalnike, tehnične trike, sodne naloge in izvajali pritiske na podjetja za informacijsko tehnologijo, da bi dešifrirali večino sistemov in programov za enkripcijo, sta poročala časnika New York Times in The Guardian.
Tehnike šifriranja, ki so jih razvozlali, uporabljajo popularne spletne strani kot so Google, Facebook in Yahoo. NSA naj bi za skrbno varovani program imenovan Bullrun zapravila kar 250 milijonov dolarjev letno. Britanska različica programa je poimenovana Edgehill. Poročila, ki jih je objavil Guardian razkrivajo, da se ameriške in britanske agencije za nacionalno varnost osredotočajo na šifriranje, ki jih uporabljajo 4G pametni telefoni, elektronska pošta, spletne trgovine in omrežja za poslovanje na daljavo.
Sodelovali naj bi neposredno s podjetji
V sklopu Bullruna naj bi NSA ustvarila superračunalnike, ki so vdirali v tehnologije, ki šifrirajo osebne podatke, ko se uporabniki interneta prijavijo za dostop do različnih storitev. NSA je tudi sodelovala z neimenovanimi tehnološkimi podjetji, ki so ustvarila »zadnja vrata« v njihovo programsko opremo, torej nekaj, kar bi dalo vladi dostop do informacij, še preden so šifrirane in poslane po spletu. ZDA so menda v program začele investirati milijarde dolarjev že leta 2000.
V prihodnjih desetih letih naj bi NSA začela uporabljati računalnike za dešifriranje in sodelovati s tehnološkimi podjetji doma in v tujini, ki bi jim omogočili dostop do njihovih produktov skozi zadnja vrata. Dokumenti, ki jih je Guardianu posredoval Snowden, ne navajajo poimensko, za katera podjetja gre.
Nemčija: Nedokazane trditve Snowdna
Na ta poročila pa se je danes odzvala Nemčija, ki jih je označila za neresnične. »To so nedokazane trditve Snowdna. Že pred tem je trdil, da NSA vohuni za nemškimi državljani. Te domneve so bile neresnične in zato menimo, da tudi za nove očitke ni dokazov,« je po poročanju nemške tiskovne agencije dpa povedal tiskovni predstavnik nemškega notranjega ministrstva Jens Teschke. Po njegovih besedah se bo notranji minister Hans-Peter Friedrich o teh domnevah naslednji teden pogovarjal z ameriškim kolegom.
Nemške oblasti pa so državljanom svetovale uporabo enkripcij, predvsem za zaščito pred organiziranim kriminalom. »Nemčija nima zanimanja za branje elektronske pošte nedolžnih državljanov. A definitivno želimo priti do pošte teroristov. Poskušamo razviti programsko opremo, ki bi dešifrirala njihovo enkripcijo,« je še dejal Teschke.
»Ta novica sploh ni novica«
Odzvali so se tudi ameriški obveščevalci, ki menijo, da ta novica sploh ni novica. Dešifriranje podatkov je namreč del njihovega dela, pojasnjujejo. »Čeprav so bile podrobnosti tega, kako naše obveščevalne agencije izvajajo te naloge, skrivne, dejstvo, da misija NSA vključuje dešifriranje komunikacij ni skrivnost in tudi ni novica,« so sporočili iz urada direktorja nacionalnega obveščanja.
»Skozi zgodovino so narodi uporabljali šifriranje za zaščito svojih skrivnosti, danes pa kode za prikrivanje svojih aktivnosti uporabljajo teroristi, spletni kriminalci, odgovorni za trgovino z ljudmi in drugi,« še navaja izjava. »Naša obveščevalna skupnost ne bi opravljala svojega dela, če se temu ne bi poskušala zoperstaviti,« so še dodali.
