Ruska agencija za priseljevanje je že izdala dokument, ki ga bo Snowden prejel v kratkem. Tako bo prejel začasne dokumente za bivanje v Rusiji, čaka pa na pridobitev začasnega azila. V tranzitnem predelu letališča je bil sicer vse od 23. junija, ko je tja prispel iz Hongkonga.

Vir, blizu Snowdnu, je za rusko tiskovno agencijo Interfax povedal, da bi lahko ameriški žvižgač »sterilno območje« letališča zapustil že v roku nekaj ur, dobil pa bo nekaj novih oblačil.

Kljub temu pa je odvetnik Anatolij Kučerena po srečanju s Snowdnom sporočil, da ameriški žvižgač ostaja v tranzitnem delu letališča ter da so njegovi prihodnji načrti nejasni. "Ostaja tukaj... v tranzitnem območju" letališča, je dejal Kučerena in dodal, da na vprašanje, ali bo zapustil letališče, še ni odgovora, čeprav Snowden želi ostati v Rusiji.

Snowden je sicer že v preteklih dneh pristal na zahteve ruskega predsednikaVladimirja Putina, da naj preneha z izdajanjem tajnih informacij o delovanju ameriških obveščevalnih služb.

ZDA zahtevajo pojasnila glede Snowdnovega statusa

ZDA od Rusije zahtevajo pojasnila o statusu ameriškega ubežnika Edwarda Snowdna, so danes sporočili iz Bele hiše. "Od ruskih oblasti si želimo pridobiti pojasnila glede statusa Snowdna in o kakršnihkoli spremembah le-tega," je novinarjem danes povedal tiskovni predstavnik Bele hiše Jay Carney.

Skrajno smešen odziv slovenskih oblasti

Predstavniki civilne družbe so na današnji novinarski konferenci v Ljubljani izrazili razočaranje nad molkom tako slovenske politike kot tudi medijev v zvezi z afero, ki jo je s svojimi razkritji sprožil Snowden. Zato od njih še naprej zahtevajo jasen javni odziv, so poudarili.

Slovenske oblasti, od predsednika države do vlade in parlamenta, se po besedah predstavnika Koordinacijskega odbora kulture Slovenije Igorja Koršiča na zadevo »niso odzvale, ali pa so se odzvale skrajno smešno«. »Zahtevamo javni odziv slovenskih oblasti,« je poudaril.

Niso izdajalci, ampak žvižgači

Po mnenju Koršiča je treba vztrajati, da Edward Snowden, pa tudi Bradley Manning in Julian Assange niso izdajalci, pač pa žvižgači. Snowden se je po mnenju Koršiča za svoje dejanje odločil iz državljanske dolžnosti, ki jo čuti kot ameriški državljan, tudi v imenu vseh nas. »Zato smo se dolžni odzvati, saj je odziv svetovne javnosti in svetovne politike tisti, ki ga lahko zaščiti,« je opozoril.

Zgodovinar in pisatelj Jože Pirjevec je medtem opozoril na vprašanje vesti. »Ali ima človek, državljan, pravico in dolžnost, da razkriva škodljivo in nezakonito delovanje svoje vlade v skladu s svojo vestjo?« se je vprašal. To pravico je postavil v kontekst druge svetovne vojne in nürnberških procesov. Tudi tam so se nacistični zločinci zagovarjali z argumenti, da so zgolj poslušali ukaze in da so delovali v sklopu sistema, ki je bil legalen.

Igrača v rokah velesile

Pirjevca skrbi tudi molk EU. Ta po njegovem mnenju kaže, da smo »igrača v rokah ene velesile, ki si očitno lahko dovoli karkoli brez protesta«.

Luka Omladič z ljubljanske Filozofske fakultete pa je poudaril, da Snowden, Manning in drugi »pogumni in visoko moralni ljudje« niso le žvižgači, pač pa tudi oporečniki. Ti ljudje morda niso povedali nič novega - a podobno so v vzhodni Evropi nekdaj delali oporečniki. »Vsi so šepetali, vsi so vedeli, kaj se dogaja, a oporečniki so prestopili mejo in izgovorili na tistih mestih na tisti način stvari, da so mejo šepetanja prestopili, da je sistem odreagiral in so v tem sistemu povzročili razpoko,« je poudaril Omladič.

Sužnji ameriškega neoliberalnega sistema

Slovenija bi si lahko prav zaradi svoje majhnosti, obrobnosti in »nepomembnosti« privoščila stališče, ki bi povedalo, da imamo jasno, čeprav kratko zgodovinsko izkušnjo, pa je poudaril podpredsednik Društva slovenskih pisateljev Ivo Svetina. Peter Petrovčič iz gibanja Vseslovenska ljudska vstaja (VLV) je mnenja, da je evropska politika dokazala, da nima hrbtenice in da smo sužnji ameriškega neoliberalnega sistema.

Matjaž Hanžek iz gibanja TRS je dejal, da Slovenija s tem, ko ne reagira na afero Snowden, zanika tudi eno izmed vrednot lastne osamosvojitve. »Tudi mi smo imeli žvižgača, ki je izdal vojno tajno. Zaradi tega smo zborovali, protestirali na Roški, cela Slovenija se je temu uprla. Sedaj na to pozabljamo,« je opozoril.

Govorimo v imenu globalne demokratične javnosti in zavesti

Evropski poslanec Ivo Vajgl (Alde/Zares) pa je menil, da bi morala Slovenija iskati svojo nišo mednarodnega pojavljanja v tem, da reagira tam, kjer gre za očitno kršenje mednarodnih konvencij in mednarodnega prava. Tistim, ki se bojijo, da bi s tem ravnali protiameriško in da bi ZDA lahko proti nam posledično uvedle kakšne ukrepe, pa sporoča, da podcenjujejo ameriško demokracijo. »Ne govorimo proti Ameriki, pač pa v imenu globalne demokratične javnosti in zavesti,« je poudaril Vajgl.