Slabim novicam iz največjega evropskega zabaviščnega parka ni videti konca

Pritožba v Kalifornijo

Belgijec Guillaume Gallant, ki se navdušuje nad Waltom Disneyjem, je bil septembra ob obisku pariškega Disneylanda naravnost zgrožen. V javnem protestnem pismu, naslovljenem na kalifornijsko družbo Walt Disney Corporation, je zapisal, da so med njegovim obiskom parka odpovedali dve vožnji in štiri spektakle. Za povrh se mu je zdela hrana v restavraciji v Magic Kingdomu pogreta.

Gallant je pismo v šestih jezikih objavil na spletu in začel zbirati podpise z zahtevo po izboljšanju ponudbe v pariškem Disneylandu. Podpisalo jo je že več kot 7500 ljudi. Med drugim v peticiji piše: »Zaradi večletnega zmanjševanja izdatkov za vzdrževanje, animacijo, hrano in pijačo je park nedopustno zanemarjen… Številni sestavni deli in okrasni elementi propadajo ali dobesedno razpadajo.«

Turistično najbolj privlačen kraj v Evropi očitno izgublja svojo magičnost in privlačnost. K temu prispeva svoje tudi poročanje medijev, za katere je slaba novica pač vedno dobra novica. Veliko se lahko pove o tem, da drugače kot tovrstni ameriški zabaviščni parki pariški Disneyland kljub velikemu številu gostov ne prinaša dobička. Zategovanje pasu, ki se mu ob milijonskih izgubah ni mogoče izogniti, seveda ni všeč ne zaposlenim ne gostom. Konec oktobra je novica, da je petletni otrok v delu zabavišča, ki je namenjen piratom s Karibov, nevarno padel z ladje in se poškodoval, še poslabšala medijsko podobo parka.

Nevzdržne razmere za zaposlene

Senco na kraljestvo miška Mikija je sredi oktobra vrgel tudi poskus samomora enega od zaposlenih. Kmalu po tistem, ko so ga zaradi kršenja nekega pravila poklicali na razgovor z nadrejenimi (ki naj ga ne bi nameravali odpustiti), se je vrtnar pariškega Disneylanda polil z bencinom in pograbil vžigalnik. »V zadnji sekundi je nanj skočil kolega in mu preprečil, da bi se zažgal,« pravi predstavnik sindikata.

A ne gre za osamljen primer, saj sta si leta 2010 dva zaposlena v tem zabaviščnem parku že vzela življenje. Eden je v poslovilnem pismu napisal: »Nočem nazaj k Mikiju.« Sindikati opozarjajo, da so delovne razmere v zabavišču, kjer naj bi bilo slišati le smeh in vriskanje, vse hujše. Vendar je vodstvo parka v pogovoru za nemški tednik Der Spiegel to zavrnilo: posebna preiskovalna komisija naj ne bi našla povezave med omenjenima samomoroma in razmerami na delovnem mestu, krive naj bi bile težave v družini.

Sindikati pa so v javnem protestnem pismu, ki je naslovljeno na vodstvo podjetja, zapisali, da so zaposleni v Disneylandu nezadovoljni, ker je na delovnem mestu »vzdušje čedalje bolj nevzdržno, ni dialoga, disciplinski ukrepi so vse hujši«. Direktorji, ki imajo očitno težave pri uveljavljanju ameriškega načina dela v Franciji, naj bi bili gluhi in slepi tudi za stvari, ki jih v svoji peticiji navaja Belgijec Gallant. Isti direktorji so nato organizirali »neodvisno« preiskavo, ki naj bi minuli teden pokazala, da so sindikalni voditelji parka »intelektualno nesposobni in nepismeni« ter da ne predstavljajo stališč zaposlenih.

Izgube ob 15 milijonih obiskovalcev!?

Težko je razumeti, da je pariški Disneyland v finančnih težavah in da morajo za obstoj parka vodilni izvajati pritisk na zaposlene. V davčnem letu 2012/2013 je zabavišče namreč obiskalo kar 15 milijonov ljudi, to je skoraj toliko kot Eifflov stolp in Louvre skupaj. S to številko je park celo največja evropska turistična atrakcija.

Vendar je 15 milijonov obiskovalcev milijon manj kot v davčnem letu 2011/2012. Vodstvo Disneylanda meni, da je to posledica gospodarske krize v Evropi in slabega vremena. Kakor koli, odkar so zabaviščni park leta 1992 odprli, je bil večkrat v rdečih številkah kot ne. V lanskem davčnem letu je primanjkljaj znašal 78 milijonov evrov!

Predvsem ima pariški Disneyland kar 1,7 milijarde evrov dolga, ki je nastal še v času gradnje parka pred več kot 20 leti. Poleg tega morajo ameriški Walt Disney Company, ki ima 40-odstotni lastninski delež, vsako leto plačati za licenco 70 milijonov evrov. Druge delnice so v rokah savdskega princa Waleeda bin Talala Al Sauda in številnih nezadovoljnih malih delničarjev. Omenjeni savdski princ je zdaj znan tudi po tem, da je od 22. do 24. maja letos za plačilo 15 milijonov evrov zakupil nekatere atrakcije in predstave v pariškem Disneylandu ter nanje povabil 60 prijateljev.

Ameriška Walt Disney Company očitno verjame v svoj francoski projekt, saj tudi z odkupom dolgov in nizkimi obrestmi pomaga francoski hčerinski družbi, ki zato lahko vlaga v nove projekte, kot je atrakcija, v kateri bodo rdeča nit teme iz risanega filma Ratatouille. »To naj bi postala največja atrakcija na svetu,« pravi generalni direktor parka Philippe Gas, ki je optimistično prepričan, da bodo začeli dosegati pozitivne rezultate, kakor hitro se bo evropsko gospodarstvo rešilo iz težav. Dokler se to torej ne bo zgodilo (in morda se ne bo nikoli), se bo moral Gas bati, da bo njegova dežela sanj in zabave prišla na boben. mš