Člani preiskovalne komisije nemškega parlamenta, ki se ukvarja z očitki ameriški tajni službi NSA, da je prisluškovala in vohunila v prijateljski državi, imajo občutljivo delo in pogosto stik s strogo zaupnimi in tajnimi dokumenti. Glede na to, da skuša komisija pojasniti, o čem govorijo dokumenti, ki jih je javnosti posredoval Edward Snowden, so člani preiskovalnega odbora zelo zanimiv cilj vohunjenja tajnih služb, saj jih zagotovo zanima, koliko o njihovi dejavnosti je preiskovalnem odboru v resnici uspelo izvedeti.
Na to so nemške varnostne oblasti člane preiskovalnega odbora opozorile že na začetku njihovega dela. Varnostni ukrepi pa so se zatem, ko je v javnost prišel očitek, da je NSA prisluškovala tudi mobilnemu telefonu kanclerke Merklove, še okrepili. Američani tega očitka nikdar niso zavrnili, domneve, da so prisluškovali tudi drugim poslancem nemškega bundestaga in članom preiskovalne komisije, se doslej niso potrdile.
Predsednik odbora Patrick Sensburg je člane kljub temu opremil s kriptokodiranimi telefoni, v pisarne poslancev pa so namestili trezorje. Notranja tajna služba, Zvezni urad za varstvo ustavne ureditve je člane odbora pozval, naj intenzivneje uporabljajo zakodirane telefone in k več komunikacijske discipline. Pa očitno tudi to ni pomagalo.
Paket odšel s plombo in prispel brez nje
Sensburg je namreč februarja opazil, da nekatere funkcije na njegovem pametnem telefonu ne delujejo. Ker gre za službeni telefon, ga je uprava parlamenta zapakirala v poseben zabojnik, ga zaplombirala in s hitro pošto poslala v zvezni urad za varnost in informacijsko tehnologijo v Bonn. V urad je zabojnik z mobilnim telefonom prispel, vendar je bila odstranjena plomba. Nemški časopis Die Welt poroča, da so prejemniki paketa ugotovili, da je nekdo mobilni telefon vzel iz zabojnika in ga zatem vanj vrnil. Uprava parlamenta je zaradi tega vložila ovadbo proti neznanemu storilcu, zvezni urad za varnost in informacijsko tehnologijo pa preverja, ali je komu z mobilnega telefona uspelo sneti kaj pomembnega in strogo zaupnega. Preiskave bodo lahko trajale nekaj tednov, ne predsednik odbora niti uprava parlamenta dogodka nista hotela komentirati.
V zvezni upravi je v uporabi okoli 3000 telefonov kanadskega proizvajalca Blackberry, na katere so namestili kriptočip, da bi jih obvarovali pred prisluškovanjem. Cena takšnega telefona se giblje okoli 2000 evrov, strokovnjaki pa pravijo, da tudi takšen telefon ni povsem varen pred tujimi ušesi. Poleg tega ga poslanci nadvse neradi uporabljajo, saj je nepriročen, se hitro izprazni in pogovarjajo se lahko le z osebami, ki imajo enako zaščiten telefon. Vsaj za nekatere člane preiskovalne komisije se ve, da teh telefonov nikdar niso uporabljali.
Britanci grozili s prekinitvijo sodelovanja
Preiskovalna komisija se tudi sicer že ves čas sooča z velikimi težavami pri svojem delu. Že od samega začetka se mora boriti z vlado in nemško tajno službo BND, da bi ji posredovali zahtevane dokumente. Ko jih prejme, pa so ti tako počrnjeni, da pogosto iz njih ne more razbrati vsebine. Pred slabim mesecem pa je prišlo še do spora z Britanci.
Koordinator zvezne vlade za tajne službe Klaus Dieter Fritsche je iz Londona prejel protestno pismo, v katerem je Velika Britanija zagrozila, da bo končala sodelovanje z nemško tajno službo BND v boju proti terorizmu in protiobveščevalni dejavnosti, če bo slednja tudi v prihodnje zaupne dokumente predložila preiskovalni komisiji. Britanci so Nemcem očitali, da zaupne informacije prepogosto pricurljajo v javnost.
Člani komisije so očitke zavrnili in kasneje izrazili sum, da je jim BND nastavila past. S tem očitkom naj bi našla izgovor, da ji tajnih dokumentov ne bi bilo več treba posredovati.