»Ljudje bodo mogoče razumeli. K vragu s komentatorji.«
Na dan ko je imel Nixon govor, sta odstopila dva pomembna člana njegove administracije H.R. Haldeman in John Ehrlichman ter vrhovni tožilec Richard Kleindienst. V govoru je Nixon dejal, da ni vedel za oziroma ni povezan z vdiranjem v Watergate in da podpira kazen za vpletene v morebitno nelegalno početje in sprejema odgovornost, da je odgovornost za svojo kampanjo predal ljudem, katerih cilj je zameglil njihovo presojo in ki so ravnali zmotno, ko so mislimi, da delajo prav. Tistega večera ga je poklical Ronald Reagan, ki mu je zagotovil, da je bil govor pravilna odločitev v tovrstni situaciji. »Želim ti povedati, da sem gledal govor in da je bilo moje srce s tabo. Vem, da je moralo biti težko in kaj prestajaš,« je dejal Reagan in dodal, da »lahko računaš na nas, stojimo za tabo in molimo zate«. Istega večera ga je poklical George Bush starejši in mu povedal, da je govor gledal »z velikim ponosom«. Jezni in izčrpani Nixon pa se mu je pritožil zaradi reakcije televizijskih komentatorjev: »Ljudje bodo mogoče razumeli. K vragu s komentatorji.« Naslednje leto mu je Bush poslal zasebno pismo v katerem ga poziva k odstopu.
Posnetki so pomembni, ker pričajo o pritisku, pod katerim je bil Nixon, in kako zelo je iskal potrditev, je povedal Ken Hughes, raziskovalni strokovnjak z univerze Virginia's Miller. »Bila je ena najhujših noči v njegovem življenju in celo Ronald Regan in George H.W. Bush ga nista mogla potolažiti,« je še dejal Hughes, ki je analiziral Nixonove posnetke.
Pogovarjala sta se kot dva stara prijatelja, ne sovražnika
Posnetki tudi vsebujejo pogovore med Nixonom in njegovimi svetovalci o vojni v Vietnamu ter daljši pogovor s sovjetskim voditeljem Leonidom Brežnjevom, s katerim sta kramljala v ovalni pisarni pred zgodovinskim vrhom junija 1973. Njun sestanek je trajal eno uro, govorila pa sta tudi o zasebnih temah, vključno o družinah in popotniških načrtih. »Zavedati se morava, da vodiva dve najbolj vplivni državi in čeprav se pri pogajanjih v nekaterih točkah razhajamo, je ključno, da ta dva naroda sodelujeta,« je Nixon dejal Brežnjevu. »Če se bomo odločili, da sodelujemo, lahko spremenimo svet. To je moje stališče preden se sestanemo na vrhu,« je še dejal. Pogovor je še posebno izjemen in nenavaden zato, ker priča o njuni kolegialnosti, slišati je mogoče, kako se dva »sovražnika« iz hladne vojne pogovarjata kot dva stara prijatelja.
Brežnjev je verjel, da je to prvi korak k miru
Kot poroča Financial review, se v posnetku Brežnjev zahvali Nixonu za povabilo na obisk v predsedniško hišo na vzhodni obali, v Caso Pacifico v Kaliforniji. »Ko si predlagal srečanje, sem imel o obisku San Clementa kar nekaj pomislekov,« v posnetku pravi Brežnjev. Nixon je odgovoril: »Razumljivo.« Brežnjev pa nadaljuje: »Zato sem prišel naravnost k tebi in te kontaktiral prek ambasadorja,« še pojasnjuje ruski voditelj in dodaja: »Naj povem, da sem sedaj vesel, da sem spremenil svojo prvotno odločitev, šlo je za osebno odločitev, še posebno, ker sedaj vem za simboliko imena hiše v San Clementu, 'hiša miru'. Vesel sem, da grem tja in verjamem, da se bo simbolika spremenila v resničnost.«
Obstoj snemalnih naprav napeljanih v Beli hiši so razkrili med preiskovanjem afere Watergate julija 1973, ko so tudi zahtevali odstranitev teh naprav. Leto kasneje, ko mu je grozila odstavitev zaradi Watergatea, škandala, do katerega je prišlo, ko so operativci Bele hiše vlomili in prisluškovali sestanku Nixonovih nasprotnikov v hotelu Watergate in potem poskušali svoje dejanje prikriti, je predsednik osramočen odstopil.
Kramljal je tudi z brazilskim nogometašem Pelejem
Arhivar posnetkov Cary McStay pojasnjuje, da trenutno ni v načrtu, da bi posnetke prepisali, je pa knjižnica posnetke razvrstila glede na temo vsebine, da bi tako pomagala raziskovalcem. Nixonove posnetke sicer hranijo v nacionalnem arhivu v Washingtonu.
Na posnetkih pa niso le pomembni diplomatski posnetki, ampak tudi tisti bolj zabavne narave, kot na primer z brazilsko nogometno legendo Pelejem. Pele je Belo hišo obiskal maja 1973. »Si najboljši na svetu,« je dejal Nixon nogometašu v ovalni pisarni, kjer so ju skupaj fotografirali, izmenjala sta si darila, Pele pa je spregovoril tudi o svojih načrtih, da bi promoviral nogomet v ZDA. »Govoriš špansko?« ga je vprašal Nixon. »Ne, portugalsko. Kar pa je isto,« je odgovoril Pele, medtem ko se je Nixon preizkusil v nogometnih sposobnostih z žogo. »Vedno zmagaš, kajne?« je dejal Nixon, na to pa je odgovorila Pelejeva žena Rosemeri dos Reis Cholbi: »Da«.
