Kot so sporočili iz EFDD, so v uradu predsednika Evropskega parlamenta Martina Schulza danes vložili zahtevo za glasovanje o nezaupnici komisiji. Pod predlog nezaupnice so zbrali zahtevanih 76 podpisov evropskih poslancev - 44 poslancev iz vrst EFDD in 32 nepovezanih poslancev. Pravila namreč zahtevajo, da predlog nezaupnice podpre vsaj desetina 751-članskega parlamenta.
Po besedah evropskega poslanca Marca Zannija iz Grillovega Gibanja pet zvezd afera LuxLeaks dokazuje, da je Juncker v svojem političnem življenju vedno ravnal tako, da je bogatil lastno državo - za hrbtom njenih evropskih partneric in v nasprotju z duhom unije, ki naj bi jo sedaj predstavljal.
Zato so se odločili podpreti nezaupnico Junckerjevi komisiji kot enega najmočnejših orodij demokratičnega nadzora, ki ga ima na razpolago parlament. Evropski poslanec Steven Woolfe iz Farageove stranke Ukip je dodal, da vložitev nezaupnice pomeni najmanj to, da bo moral Evropski parlament razpravljati o Junckerjevih dejanjih in glasovati o usodi komisije.
"Ukip je v začetku tega mandata obljubil, da bo v EU 'upornik z razlogom' in da bo od komisije terjal odgovornost, in ta predlog nezaupnice dokazuje, da mislimo resno. Upamo, da bodo člani drugih skupin sedaj stopili za nas in izrekli nezaupnico komisiji," je še zapisal Woolfe.
A to se najverjetneje ne bo zgodilo. Vodja poslancev desnosredinske Evropske ljudske stranke (EPP), najmočnejše skupine v Evropskem parlamentu, Manfred Weber je na Twitterju pričakovano že sporočil, da EPP nezaupnice proti Junckerju, ki sicer sam pripada EPP, ne bo podprla.
Prav tako nezaupnice najverjetneje ne bo podprla vsaj še druga največja skupina v Evropskem parlamentu, socialisti in demokrati (S&D). Skupaj pa imata EPP in S&D v parlamentu absolutno večino, kar pomeni, da nezaupnico zelo verjetno čaka neuspeh.
O nezaupnici, ki jo predvideva lizbonska pogodba, bodo poslanci predvidoma glasovali že na plenarnem zasedanju v Strasbourgu prihodnji teden. Da bi uspela, bi morali zanjo glasovati dve tretjini prisotnih poslancev. Doslej Evropski parlament ni še nikoli izglasoval nezaupnice komisiji, čeprav je v 35 letih poskusil že sedemkrat, piše nemška tiskovna agencija dpa. Je pa leta 1999 tedanja komisija Jacquesa Santerja odstopila, še preden je prišlo do napovedanega glasovanja o nezaupnici.
Podpise za vložitev nezaupnice komisiji, ki jo vodi dolgoletni luksemburški premier, je sicer po izbruhu LuxLeaksa začela zbirati tudi politična skupina evropske levice (GUE/NGL), a jo je skrajna desnica očitno prehitela in prva zbrala zadostno podporo.
