Bilo je surrealistično. V soboto zvečer so v kinodvorani vzdolž Broadwaya sredi bolj ali manj judovske četrti predvajali Fruitvale Station, film, v katerem je policist brez razloga ustrelil Oskarja Granta, temnopoltega 22-letnega mladeniča. Film je posnet po resničnem dogodku, ki se je zgodil pred štirimi leti v Oaklandu. V dvorani je bilo med predvajanjem slišati glasno hlipanje, ob koncu pa glasen aplavz.
Le slabo uro pozneje je prišlo sporočilo, da je porota sodišča na Floridi oprostila Georgea Zimmermana vsake krivde. Zimmerman je bil obtožen umora temnopoltega najstnika Trayvona Martina. Devetindvajsetletnemu samooklicanemu varnostniku pred letom in pol ni bilo všeč, da je po njegovem naselju hodil temnopolti mladenič s kapuco na glavi. Poklical je policijo in mladeniču začel slediti.
Policija uboja sprva sploh ni preiskovala
Policija je Zimmermanu ukazala, naj se ne vpleta, in sporočila, da je na pot poslala patruljo. »Tip nima dobrih namenov ali pa je na mamilih. Zunaj dežuje, on pa se mirno sprehaja in se ozira naokoli,« je Zimmerman dejal policiji in stekel za nepridipravom. Nekaj minut zatem je policija Trayvona Martina našla mrtvega. Sedemnajstletni mladenič se je vračal v očetovo stanovanje. Zimmerman je policiji priznal, da je ubil Martina. Bilo je v samoobrambi, je dejal, potem pa ga je policija spustila na prostost.
Smrti Oskarja Granta in Trayvona Martina sta si podobni. Med njima so minila štiri leta in Amerika se v tem času ni spremenila. Nedvomno je bilo podobnih ubojev v tem času še več. Toda v primeru Granta in Martina je na brezpredmetno nasilje in rasističen uboj reagiralo javno mnenje. Georgea Zimmermana so ponovno zaslišali in ga priprli šele po tistem, ko so se začele demonstracije po vseh Združenih državah. In potem ko so zamenjali državnega tožilca v Sanfordu in šefa policije, ki uboja sploh ni preiskoval.
Nekdanji šerif in tožilstvo sta namreč menila, da Zimmermana ščiti lokalni zakon, po katerem je uboj v samoobrambi dovoljen tudi takrat, kadar gre za zaščito lastnine. Toda Trayvon Martin ni bil tatič, naklepal ni ničesar. Iz bližnje trgovine se je z napitkom in karamelami vračal v hišo, kjer je bil njegov oče s svojim novim dekletom.
Nova nekajmesečna preiskava in tri tedne dolg sodni proces sta se v soboto končala z enoglasno odločitvijo šestčlanske ženske porote, ki je Zimmernanu vrnila neomejeno svobodo in tudi morilsko orožje. Odločitev je kljub pozni večerni uri povzročila ogorčenje po vsej Ameriki.
Trayvon Martin je še ena žrtev neobrzdanega ameriškega rasizma
Pred abesinsko baptistično cerkvijo v Harlemu se je včeraj trlo ljudi. Pred glavnim vhodom so varnostniki pregledovali torbe in nahrbtnike. Bili so temnopolti in visoko raščeni z mikrofonom v ušesu.
V vrsti pred cerkvijo za nedeljsko mašo od 9. do 11. ure so prevladovali Japonci, Nemci, Francozi. Niti eden med njimi ni bil afriškega rodu. Na pločnikih so prodajali jazz glasbo Harlema in spominke. Pred leti sem na dan zahvale pred isto cerkvijo srečal košarkarje NBA in Hillary Clinton (takrat je bila senatorka New Yorka), ki so prebivalcem Harlema delili purane.
Osebje te najbolj pomembne cerkve afriškega Harlema mi je zaupalo, da je bila maša za lokalno prebivalstvo že ob 8. uri zjutraj. Tudi pred vhodom v metodistično cerkev, dve ulici nižje, so bile opozorilne table v petih tujih jezikih. V najstarejši cerkvi v Harlemu je bilo manj turistov. Domačini pa so se jim kljub temu izogibali. Molili so v spodnji, ločeni in meni nedostopni kapeli cerkve.
Kljub ogorčenju afriško-ameriških politikov ter širše javnosti se zdi jeza nad razsodbo sodišča na Floridi tokrat nekoliko bolj umirjena. Tudi starši in odvetniki žrtve ter tožilstvo, ki je Zimmermana obtožilo umora druge stopnje, zagotavljajo, da spoštujejo odločitev sodišča. Toda nihče razen obrambe se ne strinja z razsodbo, ki nakazuje, da je Zimmerman reagiral razumno, ko je sklepal, da je temnopolti mladoletnik na ulici, pokrit s kapuco, nevaren kriminalec.
Čeprav tožilstvu na sodišču ni uspelo dokazati naklepnosti umora, nihče ne dvomi, da je Trayvon Martin še ena žrtev neobrzdanega ameriškega rasizma.