Do zadnjega zaostrovanja prihaja potem, ko so ZDA okrepile izvidniške polete lovcev ob Korejskem polotoku. ZDA in Južna Koreja sicer do konca aprila izvajata svoje redne vojaške vaje.
Razmere na Korejskem polotoku so po severnokorejskem jedrskem poskusu februarja letos izredno napete. Severna Koreja je v odgovor na zaostritev sankcij proti njej, ki jih je sprejel Varnostni svet ZN, in na vojaške vaje v Južni Koreji preklicala pogodbo o prekinitvi spopadov iz leta 1953, s katero se je končala korejska vojna.
Severna Koreja je v začetku marca sporočila, da je razveljavila vse dogovore o nenapadanju z južno sosedo, hkrati pa so oblasti zagrozile tudi z jedrskim napadom na ZDA. Strokovnjaki sicer dvomijo, da je Pjongjang že izdelal tako majhne jedrske konice, s katerimi bi lahko opremil svoje rakete dolgega dosega.
»Od tega trenutka je vrhovno poveljstvo korejske ljudske vojske zaukazalo bojno pripravljenost vsem topniškim enotam in strateškim topniškim enotam dolgega dosega in raketnim enotam. Napadli bodo vse sovražne objekte ameriških invazijskih baz na njihovi celini, Havajih in Guamu,« je zapisala severnokorejska tiskovna agencija KCNA.
Uradni Washington in Seul se zaenkrat na nove grožnje še nista odzvala. Južnokorejske obrambno ministrstvo sicer ni opazilo pomembnejših premikov severnokorejskih enot.
Prav v teh dneh se sicer Južna Koreja spominja incidenta iz leta 2010, ko se je njena vojaška ladja Cheonan blizu morske meje potopila po eksploziji. Umrlo je 46 mornarjev. Mednarodna preiskovalna komisija je kasneje ugotovila, da je ladja Cheonan potonila zaradi izstrelka s severnokorejske podmornice.
Na slovesnosti v spomin na Cheonan je južnokorejska predsednica Park Geun-Hye Pjongjang posvaril, da je zanjo »edina pot preživetja« v opustitvi jedrskih in raketnih programov, poroča francoska tiskovna agencija AFP. »Upamo, da se bodo vse strani vzdržale zaostrovanja napetosti,« pa je poudaril tiskovni predstavnik kitajskega zunanjega ministrstva Hong Lei.