Izvolitev Schulza ni bila vprašljiva, čeprav se je o predsedniku in podpredsednikih parlamenta včeraj glasovalo na tajnem glasovanju. S 409 prejetimi glasovi je od 612 veljavnih glasovnic za več kot sto glasov presegel potrebno mejo 307 podpornikov za izvolitev. Gladko je torej premagal vse tri protikandidate, ki so jih postavile manjše politične skupine: Sajjada Karima iz tretje največje politične skupine v parlamentu – Evropskih konservativcev in reformistov (ECR), Ulrike Lunacek iz skupine Zelenih in Pabla Iglesiasa Turrióna iz skupine Evropske združene levice – Zelene nordijske levice (GUE/NGL).
Njegova izvolitev je bila namreč del dogovora med Evropsko ljudsko stranko (ELS), S&D in Zavezništvom liberalcev in demokratov za Evropo (ALDE) za druge ključne položaje v EU. ELS je Schulza podprla v zameno za podporo socialistov njihovemu vodilnemu kandidatu za mesto predsednika evropske komisije, Jean-Claudu Junckerju. Na evropskem kadrovskem vrtiljaku bi radi zasedli še mesto predsednika evropskega sveta in položaj zunanjepolitičnega predstavnika EU. O imenovanjih na odprte ključne položaje v Uniji bodo evropski voditelji odločali na izrednem zasedanju sredi julija.
Velik korak za parlament...
Da je bil Juncker po mesecu dni prerivanj o njegovi kandidaturi slednjič s strani evropskega sveta vendarle nominiran za mesto predsednika evropske komisije, je Schulz po izvolitvi ocenil kot velik uspeh sistema vodilnih kandidatov evropskih političnih skupin za ta položaj. »To je velik korak za krepitev parlamenta in parlamentarizma v Evropi. Na ta dosežek smo lahko upravičeno ponosni,« je dejal Schulz.
»Evropa je bila zaradi gospodarske krize lep čas zaposlena sama s sabo, toda okoli nas se dogajajo velike stvari: državljanska vojna v Siriji, z njo povezan tok beguncev v Evropo, razpad Iraka in drugih držav. Tega ne smemo podcenjevati. Potrebujemo resno debato o tem,« je nadaljeval in pristavil, da bo mogoče vprašanja zunaj evropskih meja rešiti zgolj z več sredstev evropski razvojni politiki. Schulz bo mesto predsednika parlamenta zasedal polovico mandata (do januarja 2017), druga polovica pa bo pripadla kandidatu ELS.
Med Odo radosti zastavi obrnili hrbet
Evropski parlament je včeraj s tajnim glasovanjem izvolil še 14 podpredsednikov. Med uvodno ceremonijo je prišlo do manjšega incidenta: poslanci največjih evroskeptičnih strank v parlamentu, Stranke za neodvisnost Velike Britanije (UKIP) pod vodstvom Nigela Faragea in francoske Nacionalne fronte Marine Le Pen so med igranjem Ode radosti evropski zastavi obrnili hrbet. ag
