»Grčiji bo potrebno dati še en program pomoči,« je Schäuble dejal na današnjem predvolilnem dogodku blizu Hamburga. »Javnost se je na to vedno opozarjalo,« njegove besede povzemajo nemški mediji in tuje tiskovne agencije.
A Schäuble doslej o tretjem programu pomoči Grčiji ni bil nikoli tako prepričan kot danes, piše francoska tiskovna agencija AFP. Nemški finančni minister je namreč doslej govoril le o možnosti takega scenarija. Grčija po njegovih današnjih besedah še ni »prišla čez hrib«.
Hkrati je predstavnik nemške vlade dejal, da vlagateljem ne bo treba znova odpisati dela grškega dolga, saj da se je zadnja takšna izkušnja izkazala za negativno.
Kanclerka Angela Merkel, ki jo 22. septembra čakajo splošne volitve, se v zadnjem obdobju izogiba razpravam o Grčiji. Časnik Ruhr Zeitung pa danes navaja njene besede, da so v njeni vladi vedno poudarjali, da bo treba položaj ranljive sredozemske države konec leta 2014 ali v začetku leta 2015 ponovno oceniti. »Razumno je slediti tej časovnici,« je menila kanclerka.
Tudi neimenovani predstavnik grškega ministrstva za finance je danes v Atenah opozoril, da bi Grčija z novim posojilom premostila manko, ki ga pričakuje med letoma 2014 in 2016, poroča hrvaška tiskovna agencija Hina.
»Grčija in njeni posojilodajalci preučujejo več možnosti premostitve manka, ki državo čaka v prihodnjih nekaj letih,« je povedal vir. Med možnostmi so po njegovih besedah koriščenje preostalih sredstev iz programa za sanacijo bank in znižanje grškega državnega dolga.
Trojka posojilodajalcev - Evropska komisija, Evropska centralna banka (ECB) in Mednarodni denarni sklad (IMF) - je Grčiji julija odobrila novo tranšo posojila, vredno 5,8 milijarde evrov. Septembra ji bo, če uspešna pri implementaciji reform, prižgala zeleno luč za nov obrok v višini milijarde evrov.
Trojka bo zato jeseni znova obiskala Atene, v sklopu priprav na ta obisk pa se bo ta teden v grški prestolnici mudil tudi član izvršilnega odbora ECB Jörg Asmussen.
Grčijo od leta 2010 nad vodo držijo pav mednarodna posojila. Skupaj je trojka državi odobrila dva programa pomoči; najprej 110 milijard evrov, nato pa še 130 milijard evrov in delni odpis dolga v višini prek 100 milijard evrov.