Sergej Aksjonov, začasni krimski premier, Dmitrij Rogozin kot namestnik ruskega predsednika vlade in Valentina Matvijenko v vlogi predsednice zgornjega doma ruskega parlamenta so znana imena na ameriškem seznamu sankcij proti krimskim in ruskim oblastem zaradi nedeljskega referenduma, ki se je na tem črnomorskem otoku končal s 96,77-odstotno podporo priključitvi Ruski federaciji. Evropska unija bo po včerajšnjem sestanku zunanjih ministrov svoj izbor odgovornih in sankcioniranih posameznikov na Krimu in v Rusiji za kršenje mednarodnega prava in posledično ozemeljske celovitosti Ukrajine predvidoma objavila danes, medtem ko se bo o ostrejših gospodarskih sankcijah proti Moskvi usklajevala v prihodnjih dneh.
Za Kijev je referendum farsa
Regionalni krimski parlament, ki je bil z odločitvijo državnega v Kijevu že razpuščen, je medtem po plebiscitarni odločitvi prebivalcev polotoka včeraj razglasil neodvisnost in uradno zaprosil Moskvo za vključitev v Rusko federacijo s statusom republike. Odločitev o tem ni bila soglasna, saj ji je nasprotovalo 14 od 99 poslancev. Slednji so sprejeli tudi deklaracijo, s katero so nacionalizirali vse ukrajinsko premoženje na Krimu, v njenem okviru pa bodo razpuščene vse ukrajinske vojaške enote na polotoku. Krimski poslanci so tudi pozvali Združene narode in vse države sveta, naj priznajo njihovo neodvisnost, hkrati pa pooblastili predsednika parlamenta Vladimirja Konstantinova in Sergeja Aksjonova za podpis sporazuma o priključitvi Rusiji. Krimski parlament se je hkrati razglasil za vrhovno oblast na polotoku in določil, da se mandat sedanjim poslancem izteče septembra prihodnje leto.
Začasne oblasti v Kijevu vztrajajo, da je krimski referendum protiustaven in neveljaven, predsednik Turčinov pa ga je označil za veliko farso in v nagovoru ukrajinskemu parlamentu poudaril, da gre za nadaljevanje ruske agresije na Krimu z glasovanjem, ki ga »Ukrajina in civiliziran svet nikoli ne bosta priznala«. Poslanci v Kijevu so odobrili tudi delno mobilizacijo kot odziv na rusko vmešavanje v ukrajinske notranje zadeve. Ukrep omogoča vključitev okoli 40.000 rezervistov, polovico teh pa naj bi priključili novoustanovljeni nacionalni gardi.
Referendumska odločitev na Krimu je ogrela telefonske povezave med Moskvo in Washingtonom, pri čemer predsednika Barack Obama in Vladimir Putin nista stopila s svojih okopov. Ameriški predsednik je ponovil, da je referendum na polotoku protiustaven ter da je hkrati potekal pod rusko okupacijo in ga ZDA in (zahodna) mednarodna skupnost nikoli ne bodo priznale. Ceno za to bo Rusija po njegovih zagotovilih še plačala. Putin je vztrajal, da je bil referendum, na katerem se je velika večina udeležencev odločila za pripojitev Rusiji, povsem zakonit in v skladu z mednarodnim pravom. Pri tako diametralnih stališčih zagotovila o diplomatskem reševanju krize zvenijo precej surrealistično, a sta se obe strani trudili z izjavami, da je za to še prostor.
EU z drugim krogom sankcij
Zunanji ministri EU so medtem sprožili tako imenovani drugi krog sankcij proti Rusiji, ker ni prisluhnila pozivom k zmanjšanju napetosti v Ukrajini. To je po nedavnem dogovoru na izrednem vrhu Unije vključil prepoved potovanj odgovornim za ogrožanje ukrajinske ozemeljske celovitosti v EU ter zamrznitev njihovega premoženja v njej. Na seznamu je deset ruskih politikov in trije predstavniki vojske, med njimi pa po poročilih iz Bruslja ni nobenega člana ruske vlade. Zunanji ministri so po pričakovanju obsodili nezakoniti referendum, glede nadaljnjih sankcij pa si še zdaleč niso enotni. Za ukrepe proti Rusiji ni soglasja niti med nekdanjimi sovjetskimi sateliti v vzhodni Evropi, saj imajo o njih tako rekoč diametralna stališča baltske države na eni in Bolgarija na drugi strani.
Poslanci ruske dume bodo o razmerah na Krimu in o nedeljski odločitvi tamkajšnjega prebivalstva, da se vrne pod njihovo okrilje, začeli razpravljati danes. Pred tem jih bo po napovedih nagovoril predsednik države Putin, o prošnji začasnih krimskih oblasti o priključitvi Ruski federaciji pa naj bi odločali proti koncu tedna. Do takrat bo predvidoma tudi jasno, do katere mere je Evropska unija pripravljena zaostrovati pritisk na Moskvo. Z zamrznitvijo pogovorov o vizumski liberalizaciji kot tudi s hojo okoli Putina pri izbiri prepovedi potovanj očitno ni dosegla želenega učinka. V tretjem krogu so sicer voditelji EU na izrednem sestanku pred dobrim tednom predvideli gospodarske sankcije, ki pa so dvorezen meč. O tem se bodo šefi držav in vlad osemindvajseterice znova pogovarjali v četrtek in petek, ko se pričakuje tudi podpis političnega dela sporazuma o krepitvi vezi med EU in Ukrajino.
Celovit pridružitveni sporazum bi morali Unija in Kijev podpisati že novembra lani, a si je tedanji predsednik Viktor Janukovič tik pred zdajci premislil, kar je sprožilo proteste in krizo v Ukrajini, ki je prerasla okvire sodelovanja z EU in se spremenila v globalno geostrateško vprašanje.