Sanaderjevi odvetniki so pričakovali, da bodo na vrhovnem sodišču razveljavili prvostopenjsko razsodbo ter združeni obtožnici za Hypo in Mol vrnili v ponovno sojenje zaradi domnevne kršitve pravil postopka v škodo Sanaderju. Pred objavo odločitve vrhovnega sodišča so napovedali, da so pripravljeni zahtevati oceno ustavnega sodišča in tudi Evropskega sodišča za človekove pravice v Strasbourgu.

Tožilstvo je od vrhovnega sodišča zahtevalo, naj Sanaderju zviša kazen na 15 let zapora, kar je najvišja predvidena kazen za kazniva dejanja iz obtožnice. Ocenili so, da je bila prvostopenjska kazen premila, ker je Sanader izkoristil visoke državne položaje za osebni interes.

V primeru Hypo banke je bil Sanader spoznan za krivega za prejetje pol milijona evrov nezakonite provizije pri sklenitvi pogodbe z avstrijsko banko Hypo Alpe Adria o posojilu za hrvaško zunanje ministrstvo sredi 90. let prejšnjega stoletja. Sanader je kot takratni pomočnik zunanjega ministra izkoristil stanje, ko je bila Hrvaška v vojni.

Prva od šestih obtožnic

Gre za prvo izmed šestih obtožnic za korupcijo proti Sanaderju, ki so jo potem združili z obtožbami za prejetje desetih milijonov evrov nezakonite provizije od madžarske naftne družbe Mol. V zameno za provizijo je hrvaška vlada Molu prepustila upravljavske pravice v hrvaški družbi Ina, čeprav Mol v času pogajanj v letih 2008 in 2009 v tem podjetju ni imel večinskega deleža.

O proviziji naj bi se dogovoril s predsednikom uprave Mola Zsoltom Hernadijem. Madžarska ni dovolila njegovega zaslišanja pred hrvaškimi preiskovalci, ki so imeli videoposnetke skrivnostnega srečanja Hernadija in Sanaderja v zaprtem delu neke zagrebške restavracije. Zagrebško sodišče je v torek potrdilo obtožnico proti Hernadiju zaradi podkupovanja Sanaderja.

Pravnomočna razsodba v primeru Mol bo dodaten argument Hrvaške v pogajanjih z madžarskimi partnerji o načinu upravljanja Ine.

Sanaderja so marca letos ne prvi stopnji obsodili tudi na devet let zapora v korupcijskem primeru Fimi-media. Proti njemu poteka sojenje tudi v primeru Planinska, vloženi pa sta še dve obtožnici zaradi malverzacij s prodajo elektrike v javnem podjetju Hrvatska elektroprivreda (Hep).