Do terorističnih napadov je prišlo v času ostrih razprav o migracijski politiki in po zgodovinskem sporazumu tradicionalnih parlamentarnih strank, s katerim so se povezale v boju proti vse močnejši skrajni desnici. »Demokrati«, ki so nastali iz neonacističnih skupin in so zdaj sicer obsodili »kriminalna dejanja«, so namreč septembra na parlamentarnih volitvah dobili 49 od 349 sedežev v parlamentu in postali tretja najmočnejša stranka.
Še več, v začetku decembra so demokrati podprli proračunski predlog opozicijskih desnosredinskih strank in onemogočili proračunski predlog manjšinske vlade, zaradi česar je socialdemokratski premier Löfven dva meseca po rednih volitvah za marec razpisal predčasne volitve.
Toda ankete so pokazale, da bi bila situacija v prihodnjem parlamentu podobna, in prišlo je do pogajanj vladnih strank z desnosredinskimi strankami. Oba tabora sta hotela onemogočiti skrajni desnici, da bi še naprej izsiljevala z zahtevo po ustavitvi priseljevanja in imela odločilno vlogo v politiki, ker ne zmerna levica ne zmerna desnica ne zmore zbrati 50 odstotkov glasov. Konec decembra so dosegli sporazum, ki levosredinski vladi omogoča preživetje. Predčasnih volitev tako ne bo, vendar je med konservativci slišati negodovanje, ker naj bi bili odslej zgolj »Demokrati« prava opozicija.
Vzpon skrajne desnice na Švedskem je povezan z dejstvom, da je država v skladu s svojo tradicionalno odprtostjo sprejela številne begunce iz Sirije in Iraka. Lani je za azil zaprosilo 83.000 tujcev, od tega več deset tisoč iz Sirije. Medtem ko tako gostoljubje podpirajo tradicionalne stranke, tudi vse štiri desnosredinske, pa so po anketah Švedi čedalje manj naklonjeni priseljencem, kar še posebej velja za volivce z desnega pola. ms