Spodnji dom ruskega parlamenta duma je včeraj s 433 glasovi za in enim proti potrdil sporazum o priključitvi Krima in mesta Sevastopol Rusiji. Zgornji dom, svet federacije, bo o tem odločal danes. Dvoma o tem, da ga bo potrdil, ni, Rusija pa tako pospešeno končuje postopke za povečanje svojega ozemlja, zaradi česar se z Združenimi državami in Evropsko unijo razvnema vojna sankcij.
Nove sankcije, a gospodarskih se očitno otepajo
Ameriški predsednik Barack Obama je včeraj oznanil sankcije proti tesnim sodelavcem ruskega predsednika Vladimirja Putina, predvsem pa je odprl vrata uvedbi gospodarskih sankcij proti ključnim sektorjem ruskega gospodarstva. Ena banka je že tarča sankcij, po neuradnih virih je to banka Rossiya, ki je v solastništvu Putinovega kolega Jurija Kovalčuka.
Putin naj bi zaradi ameriških potez šefom podjetij naročil, naj premoženje v tujini prenesejo domov. Moskva je na sankcije odgovorila tudi recipročno proti visokim ameriškim politikom ter dodala, da bodo ukrepi »Združene države udarili kot bumerang«. Sankcije je uvedla proti nekaj Obamovim sodelavcem in proti trem senatorjem, med katerimi je najbolj znan do Rusije tradicionalno kritični republikanec in nekdanji predsedniški kandidat John McCain.
Nove sankcije uvaja tudi Evropska unija, voditelji držav članic so se o Ukrajini včeraj spet pogovarjali v Bruslju. Podobno kot v primeru ZDA so na tapeti prepovedi potovanj in zamrznitev premoženja za še več visokih predstavnikov Rusije, ne pa (še) gospodarske sankcije, ki bi lahko močno prizadele mnoga evropska podjetja. Rusija je tretji največji gospodarski partner EU, EU pa največji ruski. Med analitiki se pojavljajo tudi nove/stare ideje o ukrepih in spet je v igri tudi šport – namreč mogoči bojkot svetovnega prvenstva v nogometu v Rusiji, ki pa bo šele leta 2018.
Poročila o zavzetju ukrajinskih ladij in o streljanju
Obama je opozoril tudi pred mogočim ruskim priključevanjem vzhodnih delov Ukrajine Rusiji. V Moskvi so takšno možnost do zdaj nekajkrat izrecno zavrnili, zato pa oblasti v Kijevu opozarjajo pred kopičenjem ruske vojske severno od Krima. Veleposlanik Ukrajine pri OZN Jurij Klimenko je dejal, da so na jugu in vzhodu države prijeli proruske aktiviste z identifikacijskimi dokumenti ruske varnostne službe, ker so sprožali konflikte. Bojazen pred ruskim posredovanjem na vzhodu Ukrajine je izrazil tudi generalni sekretar Nata Anders Fogh Rasmussen, ki je dogajanje okoli Krima označil za največjo nevarnost evropski varnosti po koncu hladne vojne. Nato sicer vseskozi poudarja, da oboroženi konflikt ne pride v poštev.
V Kijevu so sinoči tudi sporočili, da so ruski vojaki vstopili na najmanj tri ukrajinske ladje na Krimu in da je prišlo do streljanja. Tiskovni predstavnik ukrajinske mornarice Vladislav Seleznjov je po poročanju AFP dejal, da »se je začel napad«. Omenjene ladje je več tednov blokirala ruska črnomorska flota, medtem ko Ukrajina še pripravlja umik vojakov s Krima.
Številni brezplodni pogovori in eden, ki ga noče biti
Pogovori o Ukrajini potekajo na številnih naslovih, a na nobenem ni vtisa, da bi se tok dogodkov lahko usmeril stran od ruske priključitve Krima. Na obisku v Moskvi je bil generalni sekretar OZN Ban Ki Moon, ki je lahko izrazil le »globoko zaskrbljenost« nad razvojem dogodkov, na srečanju Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi na Dunaju pa so zaradi nasprotovanja Rusije spodleteli pogovori o opazovalni misiji v Ukrajini, zato bodo tja poslali le ekipo za nacionalni dialog, za kar je dovolj povabilo gostiteljice. Da je priključitev Krima Rusiji »nepovraten proces«, je ameriškemu zunanjemu ministru Johnu Kerryju sicer neposredno povedal njegov ruski kolega Sergej Lavrov.
Stikov z ruskimi oblastmi pa še vedno nimajo v Kijevu. Moskva očitno ne bo dvignila telefonske slušalke, saj jih ima za nelegitimne. Ukrajinski zunanji minister Andrij Deščicja je tako dejal, da poskuša stik z Lavrovom brezplodno navezati že tri tedne.
