Rusija je iz Romunije začasno prepovedala uvoz goveda, govejega mesa in krme za živino, ki vsebuje živalske proteine, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Poteza sledi odkritju primera norih krav v Romuniji. Bukarešta sicer odgovarja, da je takšen odziv povsem neupravičen, saj ne gre za izbruh epidemije, ampak prvi tovrstni primer pri njih od leta 1995. Navajajo tudi mnenje Svetovne organizacije za zdravje živali, da za širjenje bolezni obstaja le "zanemarljivo tveganje".

Do prepovedi uvoza iz Romunije prihaja, potem ko je Rusija prejšnji teden že prepovedala uvoz poljskega sadja in zelenjave. Uradno je Moskva kot razlog za prepoved navedla kršitev varnostnih standardov, poljski minister za kmetijstvo Marek Sawicki pa je od EU že zahteval odškodnino za nastale izgube.

Poleg Poljske bo odškodnino zahtevala tudi Finska

Če bodo sankcije, ki jih je EU uvedla proti Rusiji, pripeljale do gospodarske krize, bo odškodnino zahtevala tudi Finska, je danes poudaril finski premier Alexander Stubb. "Držati se moramo načela ekonomske solidarnosti. To pomeni, da države, ki jih najbolj prizadenejo sankcije, dobijo tudi neke vrste kompenzacijo," je menil. Kakšno kompenzacijo bi zahteval, Stubb ni pojasnil.

Finska se je v letih 2012 in 2013 borila z recesijo, sedaj pa že močno čuti učinke padanja obsega blagovne menjave s sosednjo Rusijo. Finska centralna banka je ocenila, da bi triodstotno krčenje ruskega bruto domačega proizvoda (BDP) pomenilo krčenje finskega gospodarstva za pol odstotka. "Posredni učinki sankcij so lahko ogromni," je opozoril finski premier.

EU je minuli teden okrepila sankcije proti Rusiji zaradi podpore proruskih separatistov na vzhodu Ukrajine in prvič uvedla tudi gospodarske sankcije. Med ukrepi so omejitev dostopa ruskih bank v večinski državni lasti do evropskih kapitalskih trgov, embargo na orožje, prepoved izvoza blaga za dvojno uporabo in tehnologije za vojaško uporabo ter omejitev izvoznih dovoljenj za proizvode za pridobivanje nafte.

V luči zaostrovanja ukrajinske krize je sicer donos do dospelosti ruskih 10-letnih obveznic dosegel novo rekordno raven. Donos se je povzpel do 9,91 odstotka in se s tem nevarno približal meji 10 odstotkov. V začetku aprila so vlagatelji na ruske obveznice zahtevali 6,545-odstotne obresti.

Na drugi strani je donos na nemške 10-letne obveznice danes dosegel rekordno nizko raven 1,104 odstotka.