Putin je zanikal povezave, da Evrazijska gospodarska zveza predstavlja ponovno vzpostavljanje Sovjetske zveze in da je v sklopu iste vizije prišlo do priključitve Krima. "Vzpostavili smo močan center za gospodarski razvoj in pomemben regionalni trg, ki združuje več kot 170 milijonov ljudi," je poudaril ruski predsednik. Evrazijska gospodarska zveza razpolaga tudi s petino vseh svetovnih zalog plina in skoraj 15 odstotki zalog nafte, je dodal.
Konkurenca ZDA, EU in Kitajski
Zamisel za Evrazijsko zvezo izhaja iz leta 1994, ko jo je predlagal takratni in sedanji kazahstanski predsednik Nazarbajev, a ni požela veliko zanimanja. Države podpisnice želijo, da bo zveza postala močna gospodarska konkurentka ZDA, EU in Kitajski.
Putin verjame tudi v razvito industrijsko bazo in močan intelektualni in kulturni potencial treh držav. »Geografska lokacija nam omogoča ustanovitev transportnih in logističnih poti regionalnega in globalnega pomena in pritegnitev obsežnih trgovinskih tokov Evrope in Azije,« je poudaril. Vsi ti dejavniki po besedah ruskega predsednika novi zvezi zagotavljajo konkurenčnost in dinamični razvoj. Zveza naj bi tako še dodatno okrepila vezi med državami, ki so moči leta 2010 že združile v carinski uniji.
Bolj breme kot korist?
Čeprav je ustanovitev Evrazijske gospodarske zveze velik uspeh za Putina, pa mu vizije ni uspelo realizirati v celoti. Zvezi se s trgom 46 milijonov prebivalcev ni priključila Ukrajina. Priključitvi so se odpovedali tudi v z nafto in naravnim plinom bogatem Azerbajdžanu, Turkmenistanu, ki premore bogate zaloge zemeljskega plina, in v Uzbekistanu, ki ima trg velik okoli 30 milijonov prebivalcev.
O priključitvi gospodarski zvezi medtem razmišljajo v Armeniji in Kirgizistanu, ki nista ravno gospodarsko najmočnejši državi, ki bosta ob boku počasnega beloruskega gospodarstva bolj breme kot velika korist za Moskvo. Beloruski predsednik Lukašenko je ob podpisu sporazuma priznal, da je izguba Ukrajine udarec za zvezo, a dodal: »Prepričan sem, da bo ukrajinsko vodstvo kmalu ugotovilo, kje leži njena blaginja.«
Ruski finančni minister Sergej Šatalov je marca za Routers povedal, da Belorusija in Kazahstan od Rusije letno prejmeta 6 milijard dolarjev posredne in neposredne pomoči, to pa bi se lahko povečalo na 30 milijard, če se do leta 2015 dvignejo vse omejitve trgovanja med državami.