Iz Damaska so medtem danes sporočili, da bo Sirija nadaljevala s svojimi vojaškimi napadi, tudi če se bo proti državi začela vojaška intervencija. ZDA naj bi grško vlado po poročanju atenskega časopisa Kathimerini že zaprosile za uporabo dveh vojaških oporišč. Uporabiti naj bi želele oporišče Souda na zahodnem delu Krete in letališče Kalamata na zahodnem delu Krete. Grška vlada navedb časnika ne komentira. Britanske sile bodo za napade na Sirijo verjetno uporabile svoja oporišča na Cipru.
Proti vse glasnejšim bobnom vojne so danes v sirski vladi ponujali na videz odločen odgovor. »Vladne vojaške aktivnosti se ne bodo ustavile v okolici Damaska. Če je namen (napada, op. a.) zaustaviti naše vojaške zmage, cilj ne bo dosežen,« je napovedal sirski zunanji minister Valid Mualem. Iran in Rusija sta vnovič opozorili na katastrofalne posledice morebitnega vojaškega posredovanja Zahoda proti Siriji. Ameriški obrambni minister Chuck Hagel je danes dejal, da so ameriške sile sedaj pripravljene na posredovanje, čakajo zgolj še na ukaz predsednika Baracka Obame za napad.
Mualem: Napad bo služil zgolj z Al Kajdo povezanim terorističnim skupinam
Mualem je ostro zanikal, da bi napad s kemičnim orožjem minuli teden v okolici Damaska izvedle državne varnostne sile: »Takšne obtožbe bi bilo neosnovano uporabiti kot izgovor za napad na Sirijo.« Dejal je še, da bi vsakršen napad na Sirijo služil zgolj interesom z Al Kajdo povezanih terorističnih skupin. Če je namen vojaške intervencije vzpostaviti ravnotežje moči v Siriji, je tudi ta cilj iluzoren, je pristavil Mualem.
Odziv Moskve in Teherana je sledil tiskovni konferenci ameriškega zunanjega ministra Johna Kerryja, ki je doslej najostreje obsodil kemični napad v Siriji, za katerega je dejal, da imajo ZDA »neizpodbitna dejstva«, da se je dejansko zgodil.
Vse bolj postaja jasno, da bodo ZDA z Veliko Britanijo in Francijo poskušale sestaviti vojaško koalicijo, ki pa očitno ne bo poskušala vkorakati v Sirijo. Kopenski napad na položaje varnostnih sil režima Bašarja al Asada očitno ni med možnostmi vojaškega posega Zahoda. Washington Post medtem poroča, da bo vsaj prvi del vojaškega posredovanja trajal zgolj dva dni. V tem času naj bi napadli predvsem položaje sirskega letalstva in med drugim tudi vojaško oporišče v bližini Damaska, od koder naj bi bil izveden napad s kemičnim orožjem v predmestju prestolnice.
Vojaško intervencijo bi lahko pripravili še ta teden
V jordanskem Amanu se je medtem končal dvodnevni sestanek visokih vojaških predstavnikov nekaterih zahodnih in muslimanskih držav, na katerem so razpravljali o Siriji. Po navedbah neimenovanega predstavnika jordanske vojske so na sestanku dosegli "konsenz" glede morebitnega vojaškega posredovanju v Siriji.
"Če bo mednarodna skupnost prisiljena posredovati v Siriji, bi bili omejeni raketni napadi najodgovornejši in najbolj vzdržen odgovor," je pojasnil.
Vojaški poveljniki iz desetih držav - ZDA, Velike Britanije, Francije, Italije, Nemčije, Kanade, Savdske Arabije, Katarja, Turčije in Jordanije - niso določili časovnice za napade - kakršnokoli vojaško posredovanje morajo odobriti nacionalni voditelji - a so se strinjali, da bi lahko vojaško akcijo pripravili že ta teden.
Poleg raketnih napadov so bili na dnevnem redu tudi morebitni zračni napadi, namenjeni prizemljitvi sirskih letalskih sil, in uvedba območja prepovedi poletov.
Po navedbah diplomatskih virov so bili udeleženci razdeljeni glede obsega vojaškega odgovora, pri čemer sta ZDA in Savdska Arabija zagovarjali omejene raketne napade, Velika Britanija in Francija pa obsežnejše posredovanje. Na koncu so dosegli dogovor, da bi bila najprimernejša serija napadov z vodenimi raketami z morja ali iz zraka, poroča nemška tiskovna agencija dpa.
S predstavniki sirske opozicije se tuji uradniki celo že posvetujejo o tarčah, je član političnega odbora Sirske nacionalne koalicije Ahmad Ramadan razkril za francosko tiskovno agencijo AFP. "Natančne časovnice še ni (...) a lahko govorimo o skorajšnji mednarodni intervenciji proti režimu. Gre za vprašanje dni in ne tednov," je dejal Ramadan.
Ameriški predsednik Barack Obama sicer še vedno tehta možnosti odziva na omenjeni napad, je povedal tiskovni predstavnik Bele hiše Jay Carney, a obenem zatrdil, da odziv nedvomno bo.
Načrti za morebitno vojaško posredovanje
V uradu britanskega premiera Davida Camerona so danes potrdili, da že pripravljajo načrte za morebitno vojaško posredovanje. Cilje morebitnega napada so sicer identificirali tudi že v ameriški administraciji.
Cameron se je danes tudi odločil, da bo poklical poslance s poletnih počitnic na izredno sejo o morebitni vojaški intervenciji v Siriji. Nujna seja bo potekala v četrtek, razprava na njej pa bo namenjena britanski udeležbi v morebitnem vojaškem posredovanju v Siriji.
»Ostro želimo posvariti pred kakršnim koli napadom na Sirijo. Ta bi zagotovo prinesel nevarne posledice za regijo. Te komplikacije in posledice ne bodo omejene zgolj na Sirijo, temveč bodo zajele celotno regijo,« je dejal tiskovni predstavnik iranskega zunanjega ministrstva Abas Arakči. Iran poleg Hezbolaha in Rusije velja za najtesnejšega zaveznika sirskega režima. Med državljansko vojno je Iran Asadov režim oskrboval z denarno in orožarsko pomočjo, v državo pa so pripotovali tudi pripadniki Iranske revolucionarne garde.
Če bi vojaško posredovanje proti Siriji pripeljalo do strmoglavljenja Asadovega režima, bi to povzročilo tudi razpad zavezništva Damaska s Teheranom. V interesu Savdske Arabije, Katarja in drugih sunitskih držav v Perzijskem zalivu je, da se ta vez prekine, saj bi tako prišlo do slabitve šiitske sosede, ki je v zadnjih letih postala vse močnejši regionalni akter.
Izraelski premier Benjamin Netanjahu je sicer danes dejal, da Izrael ne bo sodeloval pri napadu na Iran, se pa bo država branila, če bo napadena.
Kako naj bi potekali napadi
Ameriška televizija NBC je medtem poročala, da bi ZDA lahko raketne napade na Sirijo sprožile že v četrtek. Ofenziva bo po navedbah visokega vladnega vira, ki ni želel biti imenovan, trajala več kot tri dni in bo omejena na točno določene cilje. Napad naj bi bil sicer bolj opozorilo Asadu kor pa poskus zdesetkati vojaške kapacitete režima, še navaja vir.
Zahodne države se sicer pri opcijah posredovanja v Siriji po pisanju medijev spogledujejo predvsem s tremi - raketnimi napadi, letalskimi napadi in pa vdorom tujih vojakov. Slednja možnost je sicer najmanj verjetna, vsak zaenkrat praktično nemogoča.
Če bi se države odločile za raketne napade, bi ti najverjetneje potekali s štirih ameriških rušilcev, ki se že nahajajo v vzhodnem Sredozemlju. Prav tako se omenja, da naj bi ZDA v regiji razpolagale še z dvema podmornicama. Kot možno izstrelišče se omenja tudi britanska podmornica tipa Trafalgar.
Pri morebitnih zračnih napadih se omenja uporaba dveh ameriških letalonosilk, USS Nimitz in USS Harry S Truman, a naj ZDA vsaj zaenkrat še ne bi spreminjale njunih položajev. Sicer pa bi lahko ameriška bojna letala poletela tudi iz kopenskih oporišč v Turčiji, na Cipru ali v kateri od drugih evropskih držav. Svojo vlogo bi lahko odigrale tudi francoske zračne sile.
Rusija poziva k razsodnosti
Ohranitev Asadovega režima je tudi v interesu Rusije, ki v sirskem Tartusu ohranja svoje edino sredozemsko vojaško pristanišče. Prav Rusija je danes opozorila, da bi imelo vojaško posredovanje v Siriji »katastrofalne posledice« za regijo, zato je pozvala mednarodno skupnost k »razsodnosti«.
»Poskusi, da bi se zaobšlo Varnostni svet ZN ter ustvarilo umetne in neutemeljene izgovore za vojaško posredovanje v regiji, prinašajo novo trpljenje Siriji in katastrofalne posledice za druge države Bližnjega vzhoda in Severne Afrike,« v sporočilu za javnost opozarja rusko zunanje ministrstvo.
»Pozivamo naše ameriške partnerje in vse člane svetovne skupnosti, naj pokažejo razsodnost in strogo izpolnjevanje mednarodnega prava, zlasti temeljna načela ustanovne listine ZN,« je poudaril tiskovni predstavnik Aleksander Lukaševič.
Nujen sklic mirovne konference
Lukaševič je komentiral tudi ameriško odpoved načrtovanega srečanja z ruskimi predstavniki, na katerem naj bi razpravljali o pripravi mirovne konference o Siriji. Dogodek, na katerem naj bi za skupno mizo sedli tako predstavniki režima v Damasku kot uporniki, je bil že večkrat preložen.
»Odločitev ZDA, da preložijo sestanke v Haagu, pošilja opoziciji ravno nasproten signal in spodbuja njeno nepopustljivost, medtem ko čakajo na posredovanje od zunaj,« je poudaril Lukaševič. Po njegovih besedah je sklic mirovne konference zdaj »najnujnejša naloga«, povzema francoska tiskovna agencija AFP.
