Rusija je na podlagi izražene volje prebivalcev Krima na nedeljskem referendumu "priznala Republiko Krim, v kateri ima mesto Sevastopol poseben status, kot suvereno in neodvisno državo", piše v odloku, poročajo ruske tiskovne agencije.
V odloku je zapisano, da velja od dneva podpisa.
Z vidika mednarodnega prava je priznanje Krima kot neodvisne države potrebna etapa za priključitev Krima k Rusiji. Priključitev mora biti namreč predmet dogovora med dvema neodvisnima državama, navaja francoska tiskovna agencija AFP.
Nove oblasti na Krimu nacionalizirale energetska podjetja
Proruske oblasti na Krimu, ki so danes ob razglasitvi neodvisnosti od Ukrajine odločile tudi nacionalizirati vse ukrajinsko premoženje na polotoku, so najprej nacionalizirale energetska podjetja, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Parlament je tako že nacionaliziral premoženje ukrajinskega državnega naftnega podjetja Chornomornaftogaz na polotoku, vključno s "kontinentalnim pasom in izključno gospodarsko cono" v Črnem morju.
Nacionalizirali so tudi premoženje energetskih podjetij Ukrtransgaz in Feodosiya.
Chornomornaftogaz je glavno energetsko podjetje na Krimu, ki črpa nafto in zemeljski plin v Črnem morju in Azovskem morju. Leta 2012 je izčrpal okoli 1,2 milijarde kubičnih metrov zemeljskega plina.
Za priključitev Rusiji 85 od 99 članov krimskega vrhovnega sveta
Krimski parlament je danes po plebiscitarni odločitvi na nedeljskem referendumu razglasil neodvisnost od Ukrajine in tudi uradno zaprosil Rusijo za vključitev v Rusko federacijo s statusom republike. Za je sicer glasovalo »le« 85 od skupno 99 članov krimskega vrhovnega sveta, poročajo tuje tiskovne agencije. Po poročanju portala Russia Today (RT) pa bo Krimska republika kmalu prosila Združene narode (ZN) za priznanje njene neodvisnosti. EU in ZDA so danes sprejele nekaj dodatnih sankcij tako za ukrajinske kot ruske politike.
EU dosegla dogovor o drugem krogu sankcij proti Rusiji
Zunanji ministri EU so danes v Bruslju dosegli dogovor o drugem krogu sankcij proti Rusiji, ker ni ukrepala za zmanjšanje napetosti v Ukrajini. Ta vključuje prepoved potovanja v unijo in zamrznitev premoženja 21 ruskim in ukrajinskim predstavnikom, je tvitnil litovski zunanji minister Linas Linkevičius.
Na kazenskem seznamu je osem politikov s Krima in trinajst Rusov, med katerimi je deset politikov in trije predstavniki vojaških sil, a nobenega člana ruske vlade. Sankcije bodo po navedbah virov pri EU začele veljati že danes.
Sporočilo: za takšna dejanja je treba nositi posledice
ZDA so sprejele sankcije proti več ukrajinskim in ruskim politikom in uradnikom, ki zajemajo tudi prepovedi potovanj in zamrznitve premoženja, so danes sporočili iz Bele hiše. Sankcije so ZDA med drugim uvedle proti odstavljenemu ukrajinskemu predsedniku Viktorju Janukoviču in proruskim politikom s Krima.
»Današnji ukrepi so ostro sporočilo ruski vladi, da obstajajo posledice za dejanja, ki kršijo suverenost in ozemeljsko celovitost Ukrajine. Mednje sodi tudi podpora nezakonitemu referendumu za odcepitev Krima,« so sporočili iz Bele hiše.
Obama: Če se bo Rusija še naprej vpletala v Ukrajino, smo pripravljeni na sprejem dodatnih sankcij
Kmalu po objavi sankcij je pred novinarje v Beli hiši stopil še predsednik ZDA Barack Obama in dejal, da se je odločil povečati ceno za Rusijo. »Če se bo Rusija še naprej vpletala v Ukrajino, smo pripravljeni na sprejem dodatnih sankcij,« je dejal Obama.
Dodal je sicer, da še vedno verjame v diplomatsko rešitev krize in da se bodo sankcije spreminjale glede na ravnanje Rusije - če se bo vpletanje v notranje zadeve Ukrajine nadaljevalo, se bodo razširile, in tudi obratno.
Med tarčami tudi »Putinova svetovalca in «pajdaši« Putinove vlade
Med sedmimi ruskimi tarčami ameriških sankcij sta tudi svetovalca ruskega predsednika Vladimirja Putina. Sankcije so sicer doletele tudi Janukoviča, njegovega tesnega sodelavca in dva »separatistična« uradnika s Krima, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Po navedbah iz Washingtona je cilj sankcij kaznovati »pajdaše« Putinove vlade, vpletene v dogodke na Krimu.
Seznam politikov in uradnikov, ki jih bodo doletele sankcije, med drugim zajema ruskega podpredsednika vlade Dmitrija Rogozina, poslanca ruske dume Leonida Sluckija in Jeleno Mizulino ter Putinova svetovalca Vladislava Surkova in Sergeja Glazjeva.
Tarči sankcij na Krimu sta predsednik tamkajšnje vlade Sergej Aksjonov in predsednik krimskega parlamenta Vladimir Konstantinov, na seznamu pa sta še že omenjeni Janukovič in Viktor Medvedčuk, Janukovičev zaveznik in voditelj proruske politične organizacije Ukrajinska izbira.
EU sporoča Moskvi: Takšna dejanja so v 21. stoletju nesprejemljiva
EU je tako sedaj dala v višjo prestavo. S tem želi Moskvi posredovati zelo jasno sporočilo, da so njena dejanja v 21. stoletju nesprejemljiva, je ob prihodu dejal britanski zunanji minister William Hague.
Kot Litovec je tudi Britanec dejal, da je EU pripravljena stopiti še korak dlje, če Moskva ne bo ustrezno ukrepala - sodelovala v diplomatskem iskanju rešitve.
Rusija za ustanovitev podporne skupine
Rusija je predlagala ustanovitev podporne skupine za rešitev ukrajinske krize, vendar je za to postavila par pogojev - Ukrajina bi morala uvesti federalno ureditev in sprejeti odcepitev Krima. Nova ukrajinska ustava bi tako morala decentralizirati oblast in uvesti neposredne regionalne volitve.
V Ukrajini bi morali izvesti referendum o novi ustavi in šele nato volitve na državni ravni, EU in ZDA pa bi morali podpreti ruski predlog resolucije Varnostnega sveta ZN o suverenosti in ozemeljski celovitosti Ukrajine, še predlagajo v Moskvi.
Nacionalizacija vsega dosedanjega ukrajinskega premoženja na polotoku
Zunanji minister Rusije Sergej Lavrov je po poročanju Reutersa danes že potrdil, da bo Rusija spoštovala rezultat referenduma na Krimu. Poslanci ruske dume bodo jutri razpravljali o razmerah na Krimu, poslance bo ob 12. uri po srednjeevropskem času nagovoril tudi predsednik Vladimir Putin.
Krimski parlament je sprejel posebno deklaracijo, s katero je zaprosil za priključitev Rusiji. S tem je parlament tudi nacionaliziral vse dosedanje ukrajinsko premoženje na polotoku. Zatem naj bi se v Moskvo že podala delegacija s Krima in formalno predala prošnjo za priključitev Rusiji.
(Foto: Reuters)
Predsednik krimskega parlamenta Volodimir Konstantinov je napovedal, da bodo vse ukrajinske vojaške enote na polotoku razpuščene v okviru nacionalizacije ukrajinskega premoženja.
S 30. marcem Krim na moskovski čas
Krimski parlament je pooblastil Konstantinova in premierja Sergija Aksjonova za podpis sporazuma o priključitvi Krima Rusiji. Parlament je ob tem razglasil vrhovno oblast na polotoku in določil, da se mandat poslancem v sedanjem sklicu izteče septembra 2015. Aksjonov je na twitterju tudi sporočil, da bodo na Krimu 30. marca začeli uporabljati moskovski čas, kar je dve uri pred trenutnim časom na polotoku.
»Krimska republika bo odnose z drugimi državami gradila na osnovi enakosti, miru, sodelovanja in drugih splošno priznanih principih političnega, gospodarskega in kulturnega sodelovanja med državami,« piše v zakonodaji o neodvisnosti Krima.
Krim že razglasili za neodvisno državo
Regijski parlament je Krim že razglasil za neodvisno državo, ZN in vse druge države sveta pa so še pozvali, naj Krim priznajo kot neodvisno državo, pri čemer se RT sklicuje na dokument območnega Vrhovnega sveta. Ta je pred tem že soglasno odločil, da se Krim priključi Rusiji.
Proruski protesti v Odesi. (Foto: Reuters)
Postopek je pred tem razložil predsednik spodnjega doma oziroma dume Sergej Nariškin. Krim bo Rusijo uradno zaprosil za priključitev in predsednik Putin bo o tem obvestil parlament, vlado in ustavno sodišče. Pripravila se bo meddržavna pogodba in ustavno sodišče jo bo pregledalo ali je skladna z rusko ustavo.
Za priključitev Rusiji glasovalo 96,77 odstotka volivcev
Duma bo potem pogodbo ratificirala in sprejela ustavni zakon za ime, meje in druge atribute nove ruske entitete. Nato bo potrebno še spremeniti 65. člen ustave, ki navaja vse zvezne entitete Ruske federacije.
Na nedeljskem referendumu, ki ga Zahod sicer ne priznava, je za priključitev Krima Rusiji glede na končne rezultate glasovalo 96,77 odstotka tistih, ki so se referenduma udeležili. Volilna udeležba pa je bila 83,1-odstotna, je sporočil predsednik komisije za izvedbo referenduma Mihail Mališev.
Ukrajina: Referendum je farsa
Ukrajinski začasni predsednik Oleksandr Turčinov pa je v nagovoru v ukrajinskem parlamentu je obsodil »nadaljevanje agresije na Krimu, ki jo Rusija poskuša zakriti s to veliko farso, ki jo imenujejo referendum in ki je Ukrajina in civiliziran svet ne bosta nikoli priznala«.
Predstavniki posebnih ukrajinskih sil pred ukrajinskim parlamentom v Kijevu. (Foto: Reuters)
Poslance so odobrili delno mobilizacijo ukrajinskih vojaških enot, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Po poročanju Reutersa bodo po predsedniškem dekretu mobilizirali 40.000 rezervistov. Andrij Parubij, sekretar Državnega sveta za obrambo, je v parlamentu že povedal, da bodo 20.000 rezervistov priključili oboroženim silam, ostali pa se bodo priključili novonastali Nacionalni gardi. Za delno mobilizacijo je glasovalo 275 poslancev, 33 se jih je glasovanja vzdržalo, proti ukrepu ni bil nihče.
Tehnična pomoč Nata
Ukrajinski zunanji minister Andrij Dešicja je danes napovedal, da bo Ukrajina zaprosila zvezo Nato za tehnično pomoč. Po srečanju z generalnim sekretarjem zavezništva Andersom Foghom Rasmussenom je dejal, da Kijev ni zaprosil Nata za vojaško posredovanje. V Ukrajino bo tako poslane več tehnične opreme, več bo tudi vojaških vaj, je pojasnil Dešicja, ki je dodal, da bo vlada v Kijevu seznam svojih želja zvezi Nato posredovala še danes, poroča nemška tiskovna agencija dpa.
Prav tako je poudaril, da mora opazovalna misija Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi (Ovse) vključevati tudi Krim. »Ne gre za varnostne razloge, temveč za politične. Ta misija mora delovati na Krimu, da potrdi, da je Krim neodtujljiv del Ukrajine,« je dodal.
Skrbijo jih provokacije Rusije
Dešicja je obsodil ruske provokacije in izrazil zaskrbljenost zaradi kopičenja ruskih vojaških enot na ukrajinski meji. Vlado v Kijevu skrbijo tudi »številni ruski politični turisti na vzhodu Ukrajine in številne provokacije, ki jih poskušajo organizirati Rusi«.
Generalni sekretar zavezništva Rasmussen je po srečanju z Dešicjo tvitnil, da je bil referendum na Krimu nezakonit in nelegitimen ter v nasprotju z ukrajinsko ustavo in mednarodnim pravom. Kot je dodal, Natove zaveznice ne priznavajo njegovih rezultatov.
Ukrajinski obrambni minister Igor Tenjuh pa je danes zatrdil, da ukrajinska vojska po referendumu ostaja na Krimu. »Vojaške sile, nameščene na Krimu, ostajajo tam,« je izjavil na novinarski konferenci.
Merklova: Rusija se je izolirala
Nemška kanclerja Angela Merkel je prepričana, da se je Rusija s tem, ko je izpeljala referendum na Krimu, izolirala od drugih držav sveta, saj so te močno nasprotovale njegovi izvedbi. »Rusija je izolirana v priznanju tako imenovanega referenduma,« je besede kanclerke povzel njen tiskovni predstavnik Steffen Seibert in poudaril, da je v soboto na Vrhovnem svetu ZN kar 13 držav sporočilo, da referenduma ne priznava. Kitajska in Rusija sta vložili veto.
Nemčija je še enkrat pozvala Rusijo, naj na območju Ukrajine ne uporablja vojaške sile.
