Čeprav igra Iran v Siriji kot glavni zaveznik režima Bašarja al Asada pomembno vlogo, pod pritiskom ZDA ni bil povabljen na mirovno konferenco o Siriji Ženeva 2, ki se je začela v sredo v Švici. Rohani je sicer danes kljub temu zatrdil, da so v Teheranu pripravljen prispevati svoje k mirni rešitvi sirskega konflikta, ki ga je označil kot »veliko katastrofo«.
Vse strani morajo priznati izid volitev
Kot najboljšo rešitev za končanje prelivanja krvi je sicer iranski predsednik danes izpostavil izvedbo »svobodnih in poštenih« volitev. A obenem je opozoril, da lahko te mir prinesejo le, če bodo vse sprte strani nato priznale volilne izide. Kot je izpostavil, nobena zunanja stranka ali tuja vlada ne bi smela odločati v imenu sirskega naroda in države.
Kot je zbranim v Davosu še dejal Rohani, z izvolitvijo katerega na položaj predsednika so se odnosi med Iranom in Zahodom znatno otoplili, si oblasti v Teheranu želijo bistveno boljših odnosov tako s sosednjimi državami kot z Zahodom. Po več letih napetosti je sedaj mogoč nov začetek gospodarskega sodelovanja, je ocenil.
Iran se ne bo skušal dokopati do jedrskega orožja
Obenem je zatrdil, da se Iran v nobenem primeru ne bo skušal dokopati do jedrskega orožja. Nasprotno, v Teheranu so pripravljeni nadgraditi nedavno uveljavljeni začasni dogovor o iranskem jedrskem programu ter skupaj s t.i. šesterico, petimi stalnimi članicami Varnostnega sveta ZN in Nemčijo, poiskati trajno rešitev jedrskega spora.
Kot je še izpostavil, ima iransko gospodarstvo potencial, da postane eno vodilnih na svetu, predvsem po zaslugi zalog nafte. Teheran Zahodu ponuja sodelovanje pri zagotavljanju zanesljivejše oskrbe z energijo, ob tem piše nemška tiskovna agencija dpa in dodaja, da se bo Rohani s predstavniki naftnih koncernov, kot sta Shell in Exxon, pogovarjal o njihovi vrnitvi v Iran.
»Hasan Rohani lahko nekaj reče, a se zaradi tega to še ne uresniči«
Še pred svojim današnjim nastopom v Davosu je Rohani sicer v pogovoru za švicarsko televizijo RTS izrazil željo po izboljšanju odnosov z ZDA. Kot signal, da napetosti med državama popuščajo, je navedel, da tudi ponovno odprtje ameriškega veleposlaništva v Teheranu po več kot 30 letih ni več izključeno.
Udeležence v Davosu pa je nato nagovoril tudi izraelski premier Benjamin Netanjahu, ki pa je po Rohanijevem nagovoru Zahod posvaril, naj ponudbe Irana jemlje z zadržkom, saj ni konkretnih dokazov, da je prišlo do kakršnihkoli bistvenih sprememb v naravi iranskega režima. »Hasan Rohani lahko nekaj reče, a se zaradi tega to še ne uresniči,« je dejal Netanjahu.
Izraelski premier je tudi dejal, da trditve Teherana glede spodbujanja stabilnosti in varnosti na Bližnjem vzhodu »nimajo nobene povezave s tem, kar se dogaja na terenu«, še posebej v Siriji, kjer se po njegovih besedah iranska revolucionarna garda in njen zaveznik, libanonsko šiitsko ogibanje Hezbolah bojujeta skupaj z Asadovimi silami.
