Rogić je pojasnil, da med njim in Arharjem ni nobenih nesoglasij ter da sta na Bledu novinarjem predstavila svoja mnenja, stališča in predloge.
Dodal je, da se njun koncept deli na dva dela - multilateralnega in dvostranskega. S prvim sta podprla pobudo hrvaške zunanje ministrice Vesne Pusić, da obe državi v pismu skupaj zaprosita Banko za mednarodne poravnave v Baslu za posredovanje pri reševanju spora o LB v skladu s sporazumom o nasledstvu. Ob tem bi se za stike z Baslom angažirala oba strokovnjaka.
V drugem delu pa sta z Arharjem nakazala nekatere smeri in orise možne rešitve, o kateri bo beseda tekla na prihodnjih srečanjih, potem ko bosta oba o tem obvestila svoji vladi in od njiju dobila zeleno luč. Rogić je poudaril, da je Pusićeva omenjeni koncept podprla in ga ocenila kot razumnega in sprejemljivega.
Kot je dodal, je Slovenija blokirala prvi del koncepta, ker je skupno pismo Baslu pogojevala z umikom pooblastil hrvaškega finančnega ministrstva Privredni banki Zagreb in Zagrebški banki za tožbe proti LB in NLB zaradi izplačila prenesenih deviznih prihrankov varčevalcev nekdanje zagrebške podružnice slovenske banke.
Glede možnih dvostranskih rešitev pa se Ljubljana po besedah Rogića ni izjasnila. Z Arharjem se sedaj dogovarjata za njuno novo, četrto srečanje, ki bo predvidoma prihodnji teden na Hrvaškem, je dodal hrvaški finančni strokovnjak.
Hrvaška zunanja ministrica je prejšnji teden povedala, da sta Arhar in Rogić dosegla zanjo sprejemljiv kompromisni predlog za prenesene devizne prihranke, medtem ko je slovenska stran trdila, da po srečanju na Bledu ni bilo nobenih novih dogovorov.
