Med pogoje je navedel zahtevo, da Snowdena pred sojenjem oblasti ne bi priprle in mu ne bi preprečile posredovanja informacij tretjim osebam. Poleg tega je zahteval še, da bi njegov sin sam izbral kraj sojenja, poroča Reuters.

Po poročanju NBC je Snowdenov oče zaskrbljen nad možnostjo, da je njegov sin podvržen različnim manipulacijam, tudi s strani Wikileaks.

Rhodes: Vlada ne ve, kaj vse je Snowden pobral z računalnikov in odnesel s seboj

Namestnik svetovalca za nacionalno varnost ZDA Ben Rhodes je v četrtek v Senegalu, kjer je na turneji s predsednikom Barackom Obamo, novinarjem povedal, da vlada ne ve, kaj vse je pobral in odnesel s seboj z računalnikov Edward Snowden.

Rhodes je dejal, da še vedno ugotavljajo, kakšne informacije o tajnih programih nadzora bodo še prišle v javnost. Britanski časopis Guardian, ki je prvi objavil Snowdenove informacije o programih nadzora nad telefonskimi in spletnimi komunikacijami, je v četrtek objavil nove podrobnosti. Gre za tako imenovani program "zvezdni veter", ki je od leta 2001 do leta 2011 zbiral informacije o spletnih komunikacijah.

Program je odobril predsednik George Bush, Obama pa ga je nadaljeval dokler se NSA leta 2011 ni odločila, da ga prekine. Ne sicer zaradi skrbi za varovanje zasebnosti državljanov ZDA, ampak zaradi tega, ker ni bil kaj prida oziroma s tem niso prišli do nobenih pametnih informacij o teroristih. To je v četrtek po Guardianovi objavi priznal direktor NSA general Keith Alexander.

Havaji, Hongkong, Rusija

Snowden je pred maščevanjem ameriške vlade še pred objavo informacij s Havajev pobegnil v Hongkong, od tam pa v Rusijo. Še vedno se nahaja na mednarodnem delu moskovskega letališča Šeremetjevo in čaka na potovalne papirje in azil v kakšni državi, najverjetneje v Ekvadorju. Obama je v četrtek dejal, da si ga bodo prizadevali pripeljati v ZDA, vendar pa ne bodo pretiravali in za njim ne bo pošiljal vojaških lovcev.

ZDA že imajo za zapahi vojaka Bradleyja Manninga, ki je povzročil nekaj zardevanja z objavo zaupnih dokumentov o iraški in afganistanski vojni ter diplomatskih depeš State Departmenta. Proces proti Manningu se je v četrtek nadaljeval pred vojaškim sodiščem v Marylandu, kjer je priča vojaškega tožilstva trdila, da je od 250.000 objavljenih depeš najmanj 117 razkrilo občutljive zaupne informacije, s katerimi je bila narejena obveščevalna škoda.

Manning je februarja priznal, da je depeše posredoval spletni strani WikiLeaks, vendar je bila večina brez oznak zaupno. V njegov prid je pričal nekdanji uradnik State Departmenta, ki je dejal, da so bile depeše na voljo vsem, ki so bili pooblaščeni za dostop, kar pomeni, da trditev tožilstva o Manningovi kraji dokumentov ne drži.