Kljub temu da je bil izid glasovanja o tem, ali naj Švica omeji priseljevanje in ponovno uvede letne kvote, nadvse tesen, za omejitev je glasovalo 50,3 odstotka volilcev, se bo morala Švica na novo pogajati o bilateralnih sporazumih, ki jih je leta 1999 sklenila z Evropsko unijo.

Besedilo pobude proti »masovnemu priseljevanju« namreč predvideva, da mora vlada v Bernu v roku treh let ponovno uvesti kvote za priseljevanje, v katere bodo všteti tudi prosilci za azil. Kako naj bi to izvedli, pobuda ne opredeljuje, konservativna ljudska stranka SVP, ki je sprožila pobudo, pa o tem tudi nima konkretnih predstav. Vlada v Bernu, ki se je skupaj z gospodarstvom jasno izrekla proti pobudi, bo imela v prihodnjih letih težko delo, da bo uresničila voljo volilcev.

Zaradi »giljotine« padejo vsi dogovori

Sporazum o svobodnem pretoku delovne sile je namreč eden od sedmih sporazumov v paketu bilateralnih dogovorov I., v okviru katerega je Švica z Evropsko unijo urejevala predvsem vprašanja liberalizacije in odprtja trgov.

Paket sporazumov namreč vsebuje tako imenovano giljotino, oziroma klavzulo, ki določa, da podpisnici ne moreta odpovedati le posamičnih sporazumov, temveč v tem primeru padejo vsi. To pa pomeni, da bi morala Švica svoj odnos do Evropske unije postaviti na povsem nove temelje, pri tem pa bi se morala odreči tudi marsičemu, kar ji v doslej sklenjenih dogovorih koristi.

Martin Schulz, predsednik evropskega parlamenta, je zato včeraj za spletno stran tednika Spiegel dejal, da je izid referenduma nevaren predvsem Švici, saj bo morala spremeniti vrsto sporazumov, kar ne bo enostavno. Schulz poudarja, da Evropska unija svojim državljanom zagotavlja, da lahko delajo in se naselijo kjer koli znotraj skupnega evropskega trga, Švica pa je v ta trg skoraj popolnoma integrirana. Zato ne more užiti le njegovih prednosti, hkrati pa zapreti svojih vrat. V najslabšem primeru bi morda morali znova uvesti kontrole na mejah, opozarja Schulz – Švica je namreč od leta 2004 tudi podpisnica schengenskega sporazuma.

Evropski populisti si manejo roke

Švica si ne more izbirati le rozin iz kolača skupnega evropskega trga, je dejal evropski poslanec Elmar Brok, ki odločitev Švicarjev le težko razume, saj Švica iz sklenjenih sporazumov uživa celo vrsto prednosti.

Zaradi izida referenduma je zaskrbljena tudi nemška vlada. Minister za zunanje zadeve Frank Walter Steinmeier je dejal, da korekten odnos med dvema partnerjema vsebuje tudi spoštovanje temeljnih odločitev, ki jih je sprejela Evropska unija, kanclerka Angela Merkel pa pričakuje, da bo izid referenduma povzročil še velike probleme.

Še ostrejši so bili odzivi iz Francije. Francoski zunanji minister Laurent Fabius je dejal, da bo Francija znova preučila svoje odnose s Švico, hkrati pa je novico o izidu referenduma označil kot slabo in kot paradoks, saj alpska država v Evropsko unijo proda kar 60 odstotkov vsega izvoza. Omejevanje priseljevanja pa bi prizadelo tudi državljane obeh sosednjih držav, trenutno v Švici živi nekaj manj kot 300.000 Nemcev in 104.000 Francozov.

Evropska komisija, ki je že opozorila Švico na povezanost vseh sedmih sporazumov, takšen izid referenduma obžaluje. V Bruslju pa se hkrati bojijo, da bi uspeh pobude navdihnil druge desne populistične stranke v Evropi, ki bi si Švico vzele za primer. Tako svobodnjaki v Avstriji kot stranka Alternativa za Nemčijo že hvalijo »neposredno demokracijo« v Švici in so sporočili, da bi si takšnih referendumov želeli tudi v svojih državah. Nemška vlada je včeraj že sporočila, da o čem podobnem niti ne razmišlja.

Zaradi izida referenduma pa boli glava tudi švicarske gospodarstvenike. Predsednik združenja delodajalcev Valentin Vogt je dejal, da bo do takrat, ko bo švicarska vlada sporočila, kako bo uresničila voljo ljudstva, in ko bo jasno, kako se bo dogovorila z Evropsko unijo, v gospodarstvu vladala negotovost, ta pa je za močno izvozno naravnano industrijo pogubna. Vogt je poudaril, kako zelo pomembno je za gospodarstvo, da sklenjeni sporazumi ostanejo veljavni. Sporazume lahko odpove vsaka od podpisnic, veljati pa prenehajo šest mesecev po odpovedi. Poznavalci pa pravijo, da je ta scenarij bolj malo verjeten ter da se bosta Švica in Evropska unija verjetno pogajali o spremembah sporazumov. vau