Načrt portugalske izvršne oblasti je pridobiti čim večjo likvidnost v naslednjih treh letih s prodajo javnih podjetij, kot so Portugalska energetika (EDP), naftna družba GALP, državno električno omrežje REN, nacionalna letalska družba TAP, nacionalna uprava letališč ANA, železniško transportno podjetje CP Carga, javna televizija RTP, Portugalska pošta in telegraf (CTT) ter več finančnih in zavarovalniških podjetij v državni lasti. Projekt prodaje je tako obsežen, da bo po pričakovanjih vlade v sredini leta 2013 odveč tudi portugalska agencija za upravljanje kapitalskih naložb Parpublica.
Že v začetku tega leta je vlada v EDP odprodala državni delež za 2,7 milijarde evrov. Kupil ga je kitajski velikan Tre Gorges in si s tem zagotovil dostop do evropskega in latinskoameriškega trga z električno energijo. Včeraj je portugalska vlada obravnavala prodajo letalske družbe TAP, za katero se je zanimal edinole kolumbijsko-brazilski magnat German Efromovich in zanjo ponudil 351 milijonov evrov, od tega bo šlo 315 milijonov za dokapitalizacijo družbe, 36 milijonov v blagajno države in 1,2 milijarde za pokrivanje dolga, ki ga ima TAP. Efromovich, ki je lastnik 20 raznih podjetij, med drugim kolumbijske letalske družbe Avianca, pa bo za to dobil strateško podjetje za nastop na evropskem in vzhodnem trgu.
Vlada v prihodnjem tednu za ceno več kot 2,5 milijarde evrov napoveduje prodajo vseh 10 letališč, vključno s tistimi na Azorskih otokih in Madeiri. Doslej so na vidiku štirje ponudniki, iz Francije, Nemčije, Brazilije in Argentine. V to prodajo ni vključenih toliko dolgov in obeta dober posel, tako da francoska finančna skupina Vinci ponuja celo 3 milijarde evrov. Portugalski mediji poročajo, da je v prodaji tudi ladjedelnica Viana do Castelo za manj kot 10 milijonov evrov. Od prodaje javne televizije RTP pa se po pisanju v časniku Expresso v državno blagajno ne bo steklo več kot 20 milijonov evrov; med potencialnimi kupci je omenjena angolska skupina Newshold, to je iz države, ki je bila še pred 40 leti portugalska kolonija.
Za premostitev krize je portugalska vlada letos sprejela še vrsto drugih ukrepov, denimo podaljšanje delovnega časa za pol ure na dan, skrajšanje dopusta s 25 na 22 dni, reze v plače, drakonsko povečanje davkov, plačevanje zdravstvenih storitev... Vse z namenom zmanjšati stroške delovne sile za podjetja. Kljub temu je premier Passos Coelho pred dnevi napovedal, da najhujše šele prihaja, čeprav je izkupiček dosedanjih ukrepov negativen – državni deficit in zunanji dolg sta se povečala, BDP je letos padel za 3 odstotke, nezaposlenost pa je narasla na 16 odstotkov.
