Švicarji so na referendumu 9. februarja s sicer tesno večino izglasovali uvedbo kvot za priseljevanje iz držav EU. Švicarska vlada ima sedaj tri leta časa, da izraženo voljo volivcev prenese v zakonodajo.
A posledice referenduma so že zadele Hrvaško, saj je Švica zaradi referenduma zavrnila podpis sporazuma, ki bi hrvaškim delavcem omogočil dostop do švicarskega trga dela. Evropska komisija je v odgovor na to suspendirala pogajanja s Švico o sodelovanju v več milijard vrednih programih Obzorje 2020 in Erasmus+.
Spoštujemo odločitev Švicarjev, a naši odnosi so sedaj na težki preizkušnji. O načelu prostega gibanja ljudi in delavcev, ki je eden temeljev EU, se ne bomo pogajali, obenem pa moramo nadaljevati dialog in skupaj najti rešitev, je bilo stališče, ki sta ga danes zastopala evropski komisar Laszlo Andor ter v imenu Sveta namestnik grškega zunanjega ministra Dimitros Kurkulas.
Kot je poudaril Andor, "Švica leži v srcu Evrope" in z njo smo globoko povezani, zato si nikakor ne želimo, da bi se dogovor o prostem pretoku oseb in več sto drugih dogovor, ki sta jih v minulih desetletjih sklenili Švica in EU, dejansko končali. A obenem velja "pacta sunt servanda" in stvari se preprosto ne morejo nadaljevati, kot da se ni nič zgodilo.
Med poslanci, ki so se oglasili v razpravi, so bili blizu njunim stališčem predstavniki treh največjih političnih skupin v Evropskem parlamentu - Mairead McGuinness v imenu EPP, Hannes Swoboda v imenu S&D in Pat the Cope Gallagher v imenu Alde.
McGuinnessova je poudarila, da "pravice prihajajo z dolžnostmi" ter da "ni mogoče ukiniti prostega pretoka ljudi ter ohraniti prost pretok blaga, storitev in kapitala". Swoboda je Švicarjem očital, da "bi imeli naš denar, tudi če gre za davčne utaje, naših delavcev pa ne", Gallagher pa je opozoril, da je prost pretok oseb "rdeča linija", od katere EU ne sme odstopiti.
Precej ostrejši je bil Daniel Cohn-Bendit iz Zelenih, ki je Švicarje celo zmerjal z "idioti" in "kreteni". Kot je menil, ni na EU, da rešuje njihovo neumnost, ampak naj jih pusti, da sami uredijo, kar so zakuhali. "Švicarji se bodo po kolenih priplazili nazaj, ker potrebujejo EU. Njihovo bogastvo je odvisno od evropskega trga," je nadaljeval.
Povsem drugače so menili evroskeptiki, ki so danes celo poskrbeli za incident, kakršni v Strasbourgu niso pogosti. Razpravo je namreč z vzkliki "konec diktaturi EU", "spoštujte švicarski referendum" in "svoboda ljudem" zmotil skrajno desni poslanec Mario Borghezio iz Italije. Obenem je mahal s švicarsko zastavo. Zadeve so se umirile šele, ko je moral oditi iz dvorane.
Podobna stališča sta - sicer v okviru razprave, kot narekujejo pravila - zastopala Borgheziova rojakinja Mara Bizzotto iz evroskeptične skupine Evropa svobode in demokracije (EFD) ter nepovezani poslanec Philip Claeys iz Belgije.
Italijanka je med drugim poudarila, da "ljudje ne morejo več sprejemati arogance EU" in da je prav, da migranti ostanejo zunaj, če ni dela niti za naše lastne državljane. Oba s Claeysom sta tudi ocenila, da bi Evropejci, če bi imeli priložnost iti na referendum, glasovali podobno kot Švicarji. Kot je še dodal Claeys, bodo to tudi dokazale majske evropske volitve.
