Decembrska izdaja Eyes on Europe je pokazala, da se je splošno zadovoljstvo z življenjem v večini opazovanih držav skozi celotno leto 2012 nižalo. Podobna ugotovitev velja tudi za kvaliteto življenja v Evropi. Omenjeno raziskavo izvajajo štirikrat letno v 15 evropskih državah in v tokratni izvedbi obsega skoraj 6.900 spletnih intervjujev.

Zadovoljstvo z življenjem ter kvaliteta življenja v Evropi vse bolj upadat

Če je v prvem kvartalu leta 2012 nezadovoljstvo s kvaliteto življenja izrazilo 36% Evropejcev, se je ta delež v decembru povzpel na 42%. V letu 2012 so bili najbolj zadovoljni v nemško govorečih državah, predvsem v Švici in Avstriji. Omenjenima državama sledi Nemčija. Relativno zadovoljni so še v Franciji in Italiji, medtem ko je stopnja zadovoljstva v vzhodnih državah nižja. Slovenija se na teh lestvicah uvršča v sredino. V primerjavi z zahodnimi državami smo v Sloveniji precej bolj nezadovoljni, vendar je stopnja zadovoljstva v Srbiji ali na Madžarskem še precej nižja. Glede splošnega zadovoljstva ter kvalitete življenja se Slovenija tako postavlja ob bok Italiji.

Slovensi se uvrščamo med najbolj pesimistične, kar se tiče pridobivanja zaposlitve

Upad splošnega zadovoljstva v Evropi, po mnenju gospoda Thomasa Schwabla, poslovodje v inštitutu Marketagent.com, ne preseneča, saj so stroški življenja vse višji, zaposlitev je vse manj in čedalje težje je priti do njih, prav tako pa se povečujejo razlike med bogatimi in revnimi. Kar 71% Evropejcev opaža povišanje življenjskih stroškov v preteklih 12 mesecih. Da je trenutno enostavno pridobiti zaposlitev meni zgolj 6% Evropejcev, kar 80% pa je mnenja, da je trenutno težko, oziroma zelo težko najti zaposlitev. V obdobju od januarja do decembra 2012 se je za skoraj 10% povišal delež Evropejcev, ki menijo, da je trenutno zelo težko najti novo zaposlitev. Med najbolj pesimistične, kar se tiče pridobivanja zaposlitve, se uvrščamo prav Slovenci, saj nas zgolj 1,6% meni, da je trenutno enostavno najti novo zaposlitev.

Zaupanje v politiko vse nižje

V domačo politiko zaupa zgolj še 5% Evropejcev. Največje zaupanje v nacionalno politiko izražajo Švicarji, kjer politiki zaupa skoraj četrtina vprašanih (24,4%). Sledita Nizozemska ter Nemčija. V obeh državah politiki zaupa skoraj 10% vprašanih. V večini preostalih držav izraža zaupanje v nacionalno politiko manj kot 5% vprašanih. V Sloveniji je zaupanje izrazilo manj kot 4% vprašanih. Tako ne presečna, da je želja po političnih reformah v Evropi vse višja. Več kot 60% vprašanih izraža želje po reformah, zgolj 12% pa jih meni, da ne obstaja potreba po reformah. V Sloveniji si želi reforme v politiki več kot 70% sodelujočih v raziskavi.

Evropejci stanje ekonomije ocenjujemo kot vse slabše

V decembru je kar 60% Evropejcev menilo, da je stanje nacionalne ekonomije slabo, oziroma zelo slabo. Nekaj optimizma glede nacionalnega stanja ekonomije je moč zaznati zgolj v nemško govorečih državah. Tudi stanje evropske ter globalne ekonomije ocenjujejo anketiranci kot slabo. Kar 44% Evropejcev meni, da je stanje ekonomije v Evropi slabo, skoraj 40% pa podobno ocenjuje tudi stanje globalne ekonomije.

Zaupanje v nacionalne finančne institucije tako izraža zgolj še 12% vprašanih, medtem ko skoraj polovica Evropejcev nacionalnim finančnim institucijam ne zaupa več. Zaupanje v domače finančne institucije je med najnižjimi prav v Sloveniji, saj je zaupanje izrazilo manj kot 7% vprašanih. Tudi odnos do Evra je v decembru dosegel najnižjo vrednost v letu 2012. Zelo pozitiven odnos do Evra je izrazilo zgolj 8% Evropejcev, medtem ko je več kot 15% izrazilo zelo negativen odnos do Evra.

Vsaj mladi v teh težkih časih Evropi dajejo nekaj upanja

Mladi do 29 leta starosti namreč na večino izpostavljenih težav gledajo nekoliko bolj pozitivno, kot pa starejši. Prav tako so veliko bolj strpni do imigrantov, enakost med moškimi in ženskami je zanje precej bolj samoumevna kot pa za starejše. Tudi glede pričakovanj glede lastne finančne situacije so veliko bolj pozitivno naravnani. Skoraj polovica jih v prihodnost s tega vidika zre optimistično, medtem ko je delež le-teh med starejšimi od 50 let nižji od 25%.