Putinove bolj umirjene ocene prihajajo po četrtkovem štiristranskemu srečanju med Rusijo, ZDA, Ukrajino in EU v Ženevi, na katerih so sklenili dogovor o umiritvi razmer na vzhodu Ukrajine, kjer se ukrajinske vladne sile soočajo s proruskimi separatisti.
Normalizacija odnosov »ni odvisna od nas oziroma samo od nas. Odvisna je od naših partnerjev«, je Putin dejal po poročanju ruskih agencij. »Menim, da nič ne bi smelo ovirati normalizacije sodelovanja,« je dodal.
Upa na boljše sodelovanje z novim generalnim sekretarjem Nata
Putin je ob tem še izrazil upanje, da bo Rusiji uspelo vzpostaviti dobre odnose z bodočim generalnim sekretarjem zveze Nato, nekdanjim norveškim premierom Jensom Stoltenbergom, saj je bilo sodelovanje z odhajajočim sekretarjem Andresom Foghom Rasmussenom bolj hladno.
»Imava zelo dobre odnose. Stoltenberg je zelo resna, odgovorna oseba in videli bomo, kako bodo odnosi prestali njegovo novo funkcijo,« je povedal Putin.
Ruski predsednik je prav tako znova zagotovil, da daje Moskva Kijevu še en mesec časa, da poplača svoje dolgove za ruski plin. Gre sicer za dolg v višini 2,2 milijarde dolarjev. Obenem je Putin zatrdil, da Rusija ne poskuša zrušiti ukrajinskega gospodarstva.
Ne moremo prenesti bremena na ruske državljane
»Ne moremo večno čakati. Na ruski proračun in davkoplačevalce ne moremo prenesti bremena države s 45 milijoni prebivalcev. Ne želimo spodkopavati ukrajinskega gospodarstva, saj bi to pod vprašaj postavilo zanesljivost dobave plina Evropi,« je dejal Putin in vse evropske države pozval, naj oblikujejo ukrepe za financiranje ukrajinskega proračuna.
Večina v ukrajinskem Donecku si ne želi priključitve Rusiji
Večina prebivalcev ukrajinske jugovzhodne regije Doneck, ki je v zadnjem času središče protestnih akcij proruskih separatistov proti začasnim ukrajinskim oblastem, si ne želi priključitve Rusiji. A istočasno vlado v Kijevu označujejo za nelegitimno, so pokazali rezultati danes objavljene javnomnenjske raziskave.
Med vprašanimi v tej regiji, kjer promoskovski aktivisti zasedajo vladna poslopja v več mestih, jih 52,2 odstotka nasprotuje priključitvi Rusiji. Po drugi strani pa si 27,5 odstotka vprašanih želi nadvlade Rusije.
V regiji Doneck, kjer so separatisti že razglasili neodvisno republiko in zahtevajo referendum o avtonomiji, 38,4 anketiranih podpira zahteve po federalizaciji Ukrajine. 41 odstotkov pa si jih želi decentralizacije oblasti, je pokazala javnomnenjska raziskava kijevskega Inštituta za mednarodno sociologijo, ki jo je objavil ukrajinski tednik Zerkalo Nedeli.
Vedno višji odstotek si ne želi priključitve Rusiji
Med 3200 vprašanimi s celotnega pretežno rusko govorečega jugovzhoda Ukrajine delež tistih, ki nasprotujejo pridružitvi Rusiji, naraste na 69,7 odstotka.
Na splošno prebivalci ukrajinskega vzhoda ostajajo zelo nezaupljivi do kijevskih začasnih oblasti. Po podatkih raziskave je za skoraj tri četrtine vprašanih začasni predsednik Oleksandr Turčinov nelegitimen.
Rusija ima pripravljenih 40 tisoč vojakov
Rusija, ki ima po ocenah zveze Nato na vzhodni meji Ukrajine v pripravljenosti okrog 40.000 vojakov, je zatrdila, da ima pravico vojaško posredovati v Ukrajini, da zaščiti pravice rusko govorečega prebivalstva.
A medtem 57,2 odstotka vprašanih iz regije Doneck zagotavlja, da njihove pravice niso bile kršene, dve tretjini pa nasprotujeta morebitnemu vojaškemu posredovanju Rusije, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
