Zunanja ministra Slovenije in Hrvaške Karl Erjavec in Vesna Pusić sta na Otočcu po šestih urah pogovorov o nekdanji Ljubljanski banki včeraj sporočila, da sta našla rešitev za največje preostalo odprto vprašanje med državama, ki obremenjuje odnose dve desetletji.
O vsebini rešitve sta strogo molčala. Na več novinarskih vprašanj sta povedala le, da obstaja več podvariant rešitve, ki jih bosta zdaj predstavila predsednikoma vlad, vladama in parlamentoma. »Najino delo še ni končano,« je dejal Erjavec.
Če bosta obe vladi prižgali zeleno luč rešitvi oziroma kateri od podvariant, potem bo naslednje srečanje zunanjih ministrov, predvideno za 19. februar verjetno v Zagrebu, lahko precej slavnostno. O rešitvi bosta imela priložnost že danes ali jutri govoriti premierja Janez Janša in Zoran Milanović, ki bosta v Bruslju, kjer bo potekal evropski svet. Erjavec oziroma slovenska ekipa se je po neuradnih informacijah med premorom med včerajšnjimi pogovori posvetovala tudi s premierjem.
Le še politična odločitev
»Mislim, da danes po dolgi razpravi, po dolgem tuhtanju tudi s pomočjo obeh ekspertov... obstaja pot, da najdemo ustrezno rešitev,« je po pogovorih dejal Erjavec in dodal, da so glede strokovnih vprašanj »vse razčistili, ostajajo pa politična«. Pusićeva pa je rekla, da so našli rešitev, ki »nikomur ne škoduje oziroma je sprejemljiva za obe strani«. Dodala je, da ne gre le za eno možnost, vendar je ta v okviru enega načina razumevanja problema z različnimi podvariantami... »Če nama uspe (od vlad) dobiti izbor ene od podvariant, imamo de facto rešitev, ki vsekakor vključuje slovensko ratifikacijo hrvaške pristopne pogodbe,« je dejala ministrica.
Erjavec je dejal, da bi Slovenija v primeru potrditve rešitve lahko na marčevski seji ratificirala hrvaško pristopno pogodbo k EU – na isti seji, ko bo »žal državni zbor tudi ugotovil, da nisem več minister za zunanje zadeve«. Oba ministra sta izrazila prepričanje, da Slovenija pogodbe ne bo ratificirala zadnja.
Vstop Hrvaške v EU je predviden 1. julija, Nemčija ima trenutno kot zadnja ratifikacijo predvideno v začetku junija. Na vprašanje, ali je Hrvaška torej pripravljena umakniti pooblastila hrvaškima bankama v večinski italijanski lasti za tožbe proti LB in NLB pred hrvaškimi sodišči, kar zahteva Slovenija, Pusićeva neposredno ni odgovorila. Dejala je, da »so različne podvariante in možnosti odnosa do tega vprašanja«, ki jih bosta tudi predstavila vladama. Je pa dejala, da bi v primeru potrditve včeraj oblikovanega predloga »potem prišli na dan s takšno rešitvijo«.
Arhar in Rogić končala delo
Pogovori ministrov z obema imenovanima finančnima strokovnjakoma za vprašanje nekdanje glavne podružnice Ljubljanske banke na Hrvaškem, Francetom Arharjem in Zdravkom Rogićem, so se začeli ob dveh popoldan. To je bil prvi in, kot se je izkazalo, očitno zadnji sestanek v takšni sestavi, saj sta oba ministra povedala, da sta strokovnjaka svoje delo uspešno opravila in končala, zdaj pa je na vrsti le še politična odločitev. Arhar in Rogić sta se na štiri oči sestala štirikrat, nazadnje decembra, državi pa sta ju imenovali julija, potem ko sta zunanja ministra ocenila, da bo to najboljša pot reševanja problema, ki je stopil v ospredje aprila.
