Amano je govoril na konferenci o jedrski varnosti na Dunaju, ki se udeležuje kakih 1200 delegatov iz 110 držav, vključno s 35 ministri. Med njimi je tudi slovenski zunanji minister Karel Erjavec, ki je predstavil stališča Slovenije, zlasti z vidika preprečevanja jedrskih nesreč. Kot je pojasnil za STA, je tudi zagotovil, da Slovenija spoštuje vse standarde obratovanja naše jedrske elektrarne.
"V zadnjem desetletju je bilo veliko doseženo," je v nagovoru poudaril Amano. "Številne države so sprejele učinkovite ukrepe za preprečevanje kraje, sabotaže, nepooblaščenega dostopa, nezakonitih transferjev in drugih zlonamernih dejanj, povezanih z jedrskim ali drugim radioaktivnim materialom," je pojasnil.
Tudi zaradi omenjenega svet ni bil priča terorističnemu napadu, ki bi vključeval jedrski ali drugi radioaktivni material, je menil Amano. "A to nas ne sme zazibati v lažen občutek varnosti," je opozoril. "Če v velikem mestu eksplodira 'umazana bomba' ali se v jedrski elektrarni zgodi sabotaža, so lahko posledice uničujoče," je poudaril prvi mož IAEA.
Z izrazom jedrski terorizem strokovnjaki označujejo tri nevarnosti: nevarnost jedrske bombe, nevarnost eksplozije bombe, ki bi vsebovala radioaktivni material, ter napad na jedrsko elektrarno.
Samo lani je IAEA zabeležila 17 primerov nezakonitega posedovanja in poskusov prodaje jedrskega materiala ter 24 primerov kraje ali izgube takega materiala. Po mnenju agencije je to le "vrh ledene gore".
Danes objavljeno poročilo o jedrski varnosti tako opozarja, da je bilo storjenega veliko, da pa bodo nujni tudi nadaljnji resni napori. "Še vedno smo daleč od tega, da bi imeli enoten režim, enotno razumevanje grožnje in enotne načine za spopad z njo," je menila ena od avtoric poročila Michelle Cann.