Ameriška mornarica je predstavila delovanje prvega laserja, ki je bil po njenih podatkih kdaj operativno nameščen v bojne namene. Po štirih mesecih poskusne dobe na ameriški amfibijsko-desantni ladji Ponce v Perzijskem zalivu je laser nared za obrambo ladje. »Če se pojavi grožnja, jo bomo (z laserjem) uničili,« je po poročanju Reutersa dejal kontraadmiral Matthew Klunder.
Manj kot petdeset centov za en strel
Ameriška mornarica je objavila posnetek, na katerem z infrardečim laserjem zadenejo raketomet na majhnem čolnu, ki drvi proti ladji, ter motor brezpilotnega letala, ki nato strmoglavi. Laser upravlja vojak, ki sedi za zaslonom, in ga usmerja s konzolo, podobno tisti za videoigre. Žarek, ki je v nasprotju s predstavami iz filmov neviden, ima moč tridesetih kilovatov.
Morda glavna prednost laserja, ki je videti kot teleskop, je njegova cena. Izdelava sedanje verzije je stala štirideset milijonov dolarjev, navaja mornarica, zato pa vsak strel z laserjem stane manj kot petdeset evrskih centov, medtem ko cene raket dosegajo na deset tisoče dolarjev in še več. Med poskusnim obdobjem so tudi ugotovili, da na njegovo delovanje ne vplivajo nobene vremenske razmere, vprašanje pa je, kako bo na daljši rok kljuboval vlagi in prašnim delcem. Slabost laserja je, da ni uporaben na razgibanem terenu, zato ga v prvi vrsti predvidevajo za mornarico. Slednja načrtuje, da bo svojo floto z laserji opremila do leta 2020, vmes pa že razvijajo zmogljivejši laser z močjo od sto do sto petdeset kilovatov, ki bi lahko uničil balistično raketo ali, kot navaja spletna stran za tehnologijo ExtremeTech, »naredil luknjo v trup velike ladje ali odpihnil glavo človeku na oddaljenosti nekaj milj«. Kljub poskusni dobi, ko se je laser po navedbah ameriške mornarice odlično obnesel, je laserska tehnologija za vojskovanje po trditvah strokovnjakov še v povojih, glede na to, da v pravem boju še ni bila preizkušena.
Že Nikola Tesla ga je ponujal vojski
Lasersko orožje je že desetletja v zamislih vojnih strategov, teoretikov in znanstvenikov. Nikola Tesla je idejo o napravi, podobni laserju, razvijal dolga leta in jo sredi 30. let prejšnjega stoletja neuspešno ponujal ameriški vojski. Ameriški predsednik Ronald Reagan je denimo v 80. letih predlagal program strateške obrambne iniciative, bolj znane pod imenom Vojna zvezd, ki je med drugim predvidel uničenje sovražnih balističnih raket z laserskimi žarki. Program ni nikoli zaživel.
ZDA niso edine, ki razvijajo takšno tehnologijo v vojaške namene. Kitajska je minuli mesec denimo predstavila laserski sistem za obrambo pred daljinsko vodenimi letali, ki jih lahko sestreli, če letijo na višini do pol kilometra oziroma na oddaljenosti dveh kilometrov. Sistem naj bi bil posebej uporaben za varovanje javnih dogodkov, saj so daljinsko vodena letala danes lahko dostopna in lahko zmotijo javne dogodke, kot je pokazala letošnja nogometna tekma Srbije in Albanije. Lahko pa so tudi sredstvo za prevoz eksplozivnih teles. Kitajska je sporočila, da je sistem med poskusom uspešno sestrelil vseh trideset brezpilotnih letal.
