Slovesnosti ob 65. obletnici zmage komunistov nad nacionalisti in razglasitve Ljudske republike Kitajske leta 1949 so dopoldne začeli s slovesnim dvigom zastave v Hongkongu, ki so ga prenašale televizije.
Prvi mož Hongkonga Leung Chun-ying, čigar odstop med drugim zahtevajo protestniki, je na slovesnosti pozval k sodelovanju s Pekingom kot nujnim za »uresničitev kitajskih sanj« in branil predlog Pekinga glede volitev leta 2017, ki je sprožil proteste. Protestniki so napovedali, da bodo proteste zaostrili in zasedli državne zgradbe, če Leung ne bo odstopil. Še na prej zahtevajo tudi pravico do resnično demokratičnega izbiranja svojih predstavnikov na volitvah.
Vodilni hongkonški politik je za BBC World povedal, da so zahteve protestnikov nerealistične in da postavljajo vlado v Pekingu v nemogoč položaj. Kitajski predsednik Xi Jinping v izjavi ob državnem prazniku v torek zvečer ni omenjal protestov. Poudaril je le, da se komunistična partija »ne sme nikoli ločiti od naroda« in da se mora soočiti z vsemi problemi.
Glasilo partije proteste označilo za nezakonite
Državni mediji se danes osredotočajo na državni praznik, glasilo komunistične partije Renmin Ribao pa je proteste v Hongkongu označilo za »nezakonite«, ki »resno motijo družbeni red«. Dodalo je, da bi morali protestniki pravno odgovarjati za svoja dejanja, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
V osrednji poslovni četrti Central in drugod po Hongkongu se medtem danes zbira vse več protestnikov »revolucije dežnikov«, kot so jih poimenovali na družbenih omrežjih zaradi nedeljske obrambe pred policijskim solzivcem z dežniki. Danes in v četrtek je zaradi državnega praznika dela prost dan, tako da računajo z rekordno udeležbo na demonstracijah, medtem pa je po spletu možno zaslediti vse več primerov nepotrebno ostrega ukrepanja zoper protestnike.
Najhujši protesti v Hongkongu po vrnitvi tega mesta Kitajski izpod britanske krone leta 1997 so po večdnevnem bojkotu študentov namreč v petek izbruhnili, ker se je Peking avgusta odločil, da ne bo upošteval obljube, da bodo v Hongkongu lahko leta 2017 svojega voditelja volili na neposrednih volitvah. Prepustil bi jim zgolj izbiro med dvema ali tremi kandidati, ki bi jih ponudil Peking. Po podatkih policije je bilo od petka na protestih poškodovanih 70 ljudi.
Oblasti okrepile cenzuro
Po poročanju tujih tiskovnih agencij so oblasti na Kitajskem že okrepile cenzuro. Mednarodna nevladna organizacija Amnesty International je danes sporočila, da so od eskalacije protestov v nedeljo po državi, med drugim v Pekingu in Chongqingu, prijeli 20 ljudi, okoli 60 so jih pozvali na zaslišanja.
Po navedbah AI so jih prijeli zaradi izražanja podpore protestnikom ali poročanja o protestih. Pozvali so Peking k njihovi izpustitvi. Med aretiranimi je bil tudi aktivist Wang Long, ki so ga prijeli zaradi »povzročanja izgredov«, potem ko je na internetu objavljal sporočila o protestih.
Druga nevladna organizacija Branitelji človekovih pravic Kitajske (CHRD) je sporočila, da so v torek priprli 20 ljudi, ki so se v mestu Guangzhou zbrali v znak podpore protestnikom, poroča nemška tiskovna agencija dpa.
Podpora prihaja tudi iz tujine. Tako so o zborovanjih poročali iz Aucklanda na Novi Zelandiji, predvideno je tudi v Tajvanu.
Vse večji so sicer strahovi, da bi se Peking lahko na proteste v Hongkongu odzval podobno, kot se je na proteste na Tiananmenu leta 1989, ko jih je vojska zatrla s silo, več tisoč ljudi pa je bilo ubitih, ranjenih, pa tudi aretiranih in na koncu obsojenih na dolgoletne kazni ali celo smrtno kazen. Prvi mož uprave Hongkonga Leung sicer zagotavlja, da se to v tem primeru ne bo zgodilo.
