Kostjantinivka ima 80.000 prebivalcev in leži na pol poti med Slavjanskom, ki je v zadnjih dneh v središču napetosti na vzhodu države, ter Doneckom. Obe mesti sta pod nadzorom separatistov.
Tamkajšnjo mestno hišo je danes zavzelo približno 20 oboroženih moških s kalašnikovkami in v uniformah brez oznak. Na stavbi so izobesili zastavo "republike Doneck". Zasedli so tudi policijsko postajo v mestu. Uporabili so enako taktiko in orožje kot skupine napadalcev v dogajanju pred rusko priključitvijo Krima, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
O nasilju poročajo tudi z vojaškega letališča Kramatorsk približno 40 kilometrov severno od Donecka, kjer so neznanci obstreljevali tamkajšnje vladne sile. Dva pripadnika varnostnih sil sta bila ranjena, poroča nemška tiskovna agencija dpa.
V Harkovu je bil medtem huje ranjen proruski župan Genadij Kernes, ki se po navedbah mestne hiše bori za življenje. V napadu neznanih strelce ga je krogla zadela v hrbet, so še pojasnili.
Proruski separatisti so v zadnjih tednih zavzeli vladna poslopja v več mestih na vzhodu države in njihovi voditelji sedaj zahtevajo referendum o nadaljnji usodi območja, pri čemer se omenjata predvsem federalizacija države in celo odcepitev od Ukrajine.
Ne nameravajo izpustiti opazovalcev Ovse, ki so jih pridržali v petek
Prouski separatisti na vzhodu Ukrajine za zdaj ne nameravajo izpustiti opazovalcev Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi (Ovse), ki so jih pridržali v petek. Samooklicani župan Slavjanska Vjačeslav Ponomarjov je danes za rusko televizijo povedal, da bodo za izpustitev opazovalcev potrebni "pogovori", poroča nemška tiskovna agencija dpa.
Proruski separatisti so člane opazovalne misije Ovseja - štiri Nemce, Danca, Poljaka, Šveda, Čeha in štiri ukrajinske vojake - zajeli v petek kake štiri kilometre zunaj Slavjanska, ko so se nameravali vrniti v Doneck. Švedskega opazovalca, sladkornega bolnika, so v nedeljo zvečer izpustili.
Uporniki trdijo, da zajeti moški niso del misije Ovse, pač pa Natovi vohuni, kar naj bi dokazovali zemljevidi, ki so jih nosili s sabo. Razglasili so jih za vojne ujetnike in poudarili, da jih bodo izpustili le v zameno za borce, ki naj bi jih zadrževale oblasti v Kijevu.
Ukrajinske oblasti so njihove zahteve že zavrnile.
Obama: Nove sankcije proti Rusiji znane še danes
Ameriški predsednik Barack Obama je napovedal, da bodo ZDA še danes razkrile nove sankcije proti Rusiji zaradi krize v Ukrajini. Kot je pojasnil med obiskom na Filipinih, bodo nove sankcije nadgradnja že obstoječih, uperjene pa bodo proti posameznikom in podjetjem, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Obama je še pojasnil, da bo Washington objavil seznam posameznikov in podjetij, za katere bodo veljale sankcije, da bi tako pritisnili na Kremelj. Sankcije se bodo po njegovih besedah nanašale tudi na "visokotehnološke izvozne artikle s področja obrambe".
EU z dogovorom za zaostritev sankcij proti Rusiji
Članice EU so se danes dogovorile za zaostritev sankcij proti Rusiji z uvrstitvijo petnajstih novih imen na seznam oseb, kaznovanih z zamrznitvijo premoženja in prepovedjo potovanja v unijo, so povedali viri v Bruslju. Na kazenskem seznamu bo tako po novem 48 oseb, odgovornih za kršenje ozemeljske celovitosti in neodvisnosti Ukrajine.
Unija je odločitev o razširitvi drugega kroga sankcij proti Rusiji sprejela danes na ravni odbora stalnih predstavnikov članic pri EU. Popoldne jo bo predvidoma potrdil še Svet EU, v torek pa bo ukrep objavljen v Uradnem listu EU, so še pojasnili viri. Z objavo v uradnem listu bodo znana tudi imena.
London in Pariz na območje Baltika poslala bojna letala
Francija in Velika Britanija sta danes poslali osem bojnih letal, da bi okrepili zračne patrulje zveze Nato nad Baltikom v času zaostrovanja odnosov z Rusijo zaradi Ukrajine. Štiri britanska letala so pristala v Litvi, štiri francoska pa v Malborku na severovzhodu Poljske, so sporočili iz obrambnih ministrstev obeh držav.
Britanski obrambni minister Philip Hammond je dejal, da bo ta ukrep zagotovil podporo Nata baltskim in vzhodnoevropskim zaveznicam, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
"V luči nedavnih dogodkov v Ukrajini je prav, da Nato sprejme ukrepe, s katerimi javno potrdi svojo zavezanost kolektivni varnosti svojih članic," je dejal Hammond.
Krepitve v skladu z napovedmi Nata
Medtem je tiskovni predstavnik francoske vojske, polkovnik Gilles Jaron, dejal, da so v Malbork poslali približno 70 vojakov, ki bodo nudili podporo novim letalom.
Velika Britanija in Francija sta sicer v zadnjih tednih napotili letala za zgodnje opozarjanje za potrebe patruljiranja v poljskem in romunskem zračnem prostoru.
Nato je sicer nedavno napovedal, da bo okrepil svojo prisotnost na vzhodu Evrope zaradi zaostrovanja krize v Ukrajini in ruske priključitve polotoka Krim. Zavezništvo je tako okrepila letalske patrulje, prav tako pa je poslala ladje v Baltsko morje in v vzhodno Sredozemlje.
