Voditelji članic EU so 8. februarja po več kot 26-urnih pogajanjih dosegli kompromis o novem večletnem proračunu, ki bo prvič v zgodovini siromašnejši od svojega predhodnika, in sicer za 3,5 odstotka. Dogovorili so se, da bo za zaveze namenjenih 960 milijard evrov, za dejanska plačila pa 908 milijard evrov.
V Evropskem parlamentu, ki ima pravico veta na proračun, so že takoj posvarili, da je kompromis voditeljev šele začetek pogajanj in da z njim nikakor niso zadovoljni. Schulz je ocenil, da je to "najbolj nazadnjaški" proračun v zgodovini unije, ter opozoril na velik razkorak med prevzetimi zavezami in plačili, ki vodi unijo v primanjkljaj.
Skupina 14 evropskih poslancev iz vseh štirih največjih političnih skupin, v kateri je tudi evropska poslanka iz Slovenije Tanja Fajon, je svoje nezadovoljstvo izrazila v posebnem pismu z naslovom Ne v našem imenu. Pismo, v katerem izpostavljajo svoje pomisleke, nakazuje tudi ton današnje razprave.
Voditelji članic unije so dosegli dogovor o "izrazito nazadnjaškem" evropskem proračunu, ki je plod "kravjih kupčij" in izraža le nacionalne interese, menijo poslanci v pismu. Vrh je odločitev o proračunu po njihovi oceni sprejel "brez jasne vizije" in z njo ljudem "odrekel investicije v prihodnost, inovacije in trajnostno rast".
Dogovor vrha po njihovem prepričanju "potrebuje nujne izboljšave". "Ne pozabimo, da zgradba Justus Lipsius ni Versailles," so sklenili pismo, v katerem so voditelje članic EU izrecno opozorili, da zavračajo njihovo politiko pod geslom "Evropa, to smo mi" po vzoru absolutizma francoskega kralja Ludvika XIV. in njegovih besed "Država, to sem jaz".