Prva evropska državljanska pobuda, ki se je zavzela za to, da oskrba z vodo ostane človekova pravica in s tem dostopna vsem državljanom članic Evropske unije, je dosegla svoj namen. Evropska komisija je po obsežnih protestih spremenila svoj predlog, komisar za skupni trg Michel Barnier bo oskrbo z vodo izvzel iz sporne evropske direktive o podeljevanju koncesij. S tem naj bi Bruselj ljudem povsem jasno pokazal, da se z omenjeno direktivo ne zavzema za privatizacijo oskrbe z vodo.

Nasprotniki omenjenega predloga so se namreč bali, da se je direktiva oblikovala pod vplivom lobiranja nekaj močnih koncernov, ki z vodo že oskrbujejo nekatera evropska mesta, in da bo na široko odprla vrata privatizaciji oskrbe z vodo. Z njo so imeli doslej po Evropi slabe izkušnje, običajno se je oskrba z vodo podražila, hkrati pa se je poslabšala kakovost vode. Državljansko pobudo, ki je od bruseljskih oblasti zahtevala, da zagotovijo prost dostop do vode in osnovne komunalne ureditve, je v zadnjih mesecih podpisalo 1,5 milijona ljudi v sedmih evropskih državah.

V Sloveniji podpisalo pobudo več kot 20.000 ljudi

Državljansko pobudo je prvič omogočila lizbonska pogodba, postopke in pogoje pa določa uredba, ki sta jo februarja leta 2011 sprejela evropski parlament in svet Evropske unije. Če državljansko pobudo podpiše več kot milijon ljudi v sedmih državah članicah, pri čemer je za vsako posamezno državo članico določeno najmanjše število potrebnih podpisov, se mora evropska komisija na pobudo odzvati in ukrepati.

V Sloveniji, kjer bi bilo po tej uredbi treba zbrati 6000 podpisov, je državljansko pobudo do konca prejšnjega meseca podprlo več kot 20.000 državljanov. Organizatorji pobude so si zadali, da bo do novembra, ko se zaključi zbiranje podpisov, pobudo podpisalo več kot 2 milijona Evropejcev.

Predlagani direktivi so močno nasprotovali tudi v Nemčiji in Avstriji, kjer so se proti predlogu izrekli številni evropski poslanci, združenja mest in občin, pred privatizacijo vode pa je posvarila tudi kanclerka Angela Merkel.

Komisar Barnier: Razumemo skrbi, zato smo prisluhnili državljanom

Komisija je sicer ves čas poudarjala, da njen namen nikakor ni privatizacija vode, temveč želi na evropski ravni enotno urediti sistem razpisa koncesij za javne storitve, med njimi tudi za oskrbo z vodo. V skladu z direktivo bi morale občine in mesta, ki bi se odločili za privatizacijo oskrbe z vodo, razpis za to objaviti na evropski ravni. To naj bi po prepričanju komisije postopek naredilo bolj transparenten in onemogočilo korupcijo na lokalni ravni. Ker pobudniki niso bili zadovoljni tudi s korekturami predloga direktive, je zdaj komisar Barnier oskrbo z vodo popolnoma izvzel iz omenjene direktive.