Predsednica Kosova Atifete Jahjaga je pod pritiskom mednarodne skupnosti zaprosila Evropsko unijo za ustanovitev posebnega sodišča za preiskavo domnevnih vojnih zločinov pripadnikov Osvobodilne vojske Kosova (OVK) v vojni v letih 1998 in 1999. Ustanovitev sodišča seveda ni po godu večini na Kosovu, vendar je uradna Priština na koncu morala popustiti pod zahtevami, da je treba preiskati usodo približno štiristotih v vojni pogrešanih Srbov in morda tudi s tem povezane trditve o trgovini s človeškimi organi, o čemer je pisal preiskovalec Sveta Evrope Dick Marty. Ustanovitev posebnega sodišča mora potrditi še kosovski parlament, kar se bo zgodilo po tistem, ko bo Jahjagova dobila odgovor šefinje evropske diplomacije Catherine Ashton. A gre bolj za formalnost, tudi večina strank naj bi s stisnjenimi zobmi že pristala na ustanovitev sodišča.
Alternativa je bila za Prištino še slabša
Marty je v svojem leta 2010 objavljenem odmevnem poročilu zapisal, da so pripadniki OVK med vojno organizirali prodajo organov od ugrabljenih Srbov, da so vodili mafijska podjetja ter postavili taborišča za ujetnike. Za zdaj je potrjeno, da bo sodišče vzelo pod drobnogled usodo pogrešanih oseb in da bo to njegova osrednja naloga, medtem ko presoja o trgovini z organi še ni potrjena. Toda če bi sledili duhu Martyjevega poročila, sta vprašanji med seboj povezani. Iz kosovske vojne namreč pogrešajo skupno 1700 oseb, a sodišče bo, vsaj po doslej znanih podatkih, posebej osredotočeno na usodo pogrešanih Srbov, ki naj bi končali v taboriščih, kjer naj bi jih ubili in preprodajali njihove organe.
Kosovski politiki so se zaradi pritiskov mednarodne skupnosti znašli med Scilo in Karibdo. Ustanovitev sodišča je zanje zelo neljuba poteza, nenazadnje zato, ker se med osumljenci omenja več visokih politikov, vključno s premierjem Hashimom Thaçijem, ki je med vojno vodil Osvobodilno vojsko Kosova, njegovimi sodelavci in člani parlamenta. Po drugi strani pa bi kosovski »ne« sodišču verjetno pomenil, da bi varnostni svet OZN na zahtevo Rusije mimo Prištine ustanovil mednarodni tribunal. Kot je v intervjuju za kosovski Koha Ditore dejal Thaçi, bi bilo to »uničujoče« za ugled Kosova, obenem pa bi bil tribunal v tujini in ne bi deloval po kosovski zakonodaji, kar bi pomenilo, da Priština nanj ne bi imela nobenega vpliva. Ali, kot je po poročanju RTV Kosovo dejal kosovski poslanec Ardijan Gjini, »države, ki so si stokrat bolj zaslužile takšno sodišče, ga nikoli niso imele. Kosovo je bilo v vojni žrtev. A nič od tega ne šteje, saj imamo le dve možnosti: ali ustanovimo sodišče ali pa ga bo namesto nas ustanovil varnostni svet OZN«.
Junija bo posebni tožilec objavil rezultate dveletne preiskave
Po doslej znanih podatkih bo imelo sodišče dva sedeža: eden bo na Kosovu, drugi pa na Nizozemskem. V tujini bodo zaradi varnosti potekali občutljivi deli postopkov, med drugim zaslišanja prič. Sodišče bo imelo tuje sodnike, tožilce in drugo osebje. Podrobnosti delovanja sodišča še niso jasne oziroma dorečene. Delovalo naj bi na temelju kosovskih zakonov in bilo vpeto v kosovski sodni sistem, a s posebnim statusom. Delovalo naj bi tudi na podlagi dokumentov, ki so veljali v času mednarodne uprave Kosova, in tudi na podlagi kazenskega zakonika Zvezne republike Jugoslavije, kamor je Kosovo sodilo v času vojne. Vzpostavitev in delo sodišča bo plačala Evropska unija.
Po pričakovanjih naj bi postopke pred sodiščem začeli prihodnje leto. Predvidoma junija letos bo dveletno preiskavo sklenil posebni tožilec, Američan John Clint Williamson, ki ga je imenovala Evropska unija. Po pisanju kosovskega Ekspresa ima Williamson zapisanih 120 imen pripadnikov Osvobodilne vojske Kosova, ki bi lahko bili obtoženi za izginotje Srbov v Orahovcu, Drenici in Metohiji.
Posebni predstavnik EU na Kosovu Samuel Žbogar pravi, da je treba biti pripravljen za primer, če bo Williamson objavil obtožnice. »Zavedam se, da se zaradi takšnega sodišča mnogi na Kosovu bojijo za ugled države. Toda sam bi rekel, da bi oprostitev obtožb odstranila temen oblak nad Kosovom. Odstranila bi argument, iz katerega se napaja predsodek do Kosova,« je v izjavi kosovski javnosti zapisal Žbogar. Ustanovitev sodišča je pozdravila tudi nevladna organizacija Human Rights Watch