Turški premier Reçep Tayyip Erdogan je v sredo presenetil, ko je potomcem okoli milijona Armencev, ki so bili med prvo svetovno vojno žrtve Turkov, v uradnem sporočilu za javnost izrekel obžalovanje. Njegova spravna gesta je toliko pomembnejša, ker se je zgodila pred včerajšnjo 99. obletnico začetka pokola nad Armenci. »Želimo, da bi Armenci, ki so izgubili življenje na začetku 20. stoletja, počivali v miru, njihovim vnukom pa izražamo sožalje,« je dejal.
Pazljivo izbrane besede
Turčija je doslej vztrajno zavračala obtožbe, da bi šlo za genocid, to je za načrtno iztrebljanje pripadnikov armenskega naroda. Pol milijona Armencev naj bi umrlo v spopadih ali zaradi lakote in le v manjši meri zaradi pokolov. S tem se ne strinja večina zahodnih zgodovinarjev, ki menijo, da so se tedanje turške oblasti z več sto kilometrov dolgim pohodom smrti na jug želele znebiti najmanj milijona Armencev, ki naj bi bili v vojni preveč naklonjeni Rusiji.
Tudi Erdogan zdaj ni govoril o genocidu, pravzaprav pokola niti ni smel tako označiti, saj bi mu sicer lahko, kot se je leta 2005 zgodilo nobelovcu Orhanu Pamuku, sodili zaradi žalitve turške države. Vsekakor pa je kot prvi voditelj Turčije izrazil obžalovanje za pokol. Pri pisanju besedila je imel verjetno glavno besedo turški zunanji minister Ahmet Davutoglu, ki je že lani ob obisku v armenskem glavnem mestu Erevan, potem ko sta leta 2009 državi dosegli sporazum o normalizaciji odnosov, deportacije Armencev označil kot »nečloveške«.
Vsekakor se mora Turčija pripraviti pred stoletnico pokola, ki bo prihodnje leto pritegnila pozornost vse svetovne javnosti. Najbrž se hoče Ankara zdaj s to gesto dobre volje tudi odkupiti, predvsem ZDA, ker je turška vlada pred mesecem dni s svojega ozemlja dovolila džihadistom, ki se borijo proti Asadu in so povezani z Al Kaido, da so v Siriji zasedli armensko mestece Kasab in menda pobili veliko civilistov. Še več, Turki naj bi v napadu na Kasabo celo sodelovali.
Erdoganova posredna obsodba pokola nad Armenci pred 99 leti pa je najbrž tudi usmerjena proti kemalistom, ki so njegovi politični nasprotniki. Pokol je namreč v času, ko je bil sultan že brez oblasti, izvedel režim mladoturkov, ki so bili v svojem republikanstvu in nacionalizmu predhodniki laicističnega Kemala Atatürka. Kot islamist pa se Erdogan bolj kot z njimi in Atatürkom identificira z vladavino sultanov, ki so bili, morda podobno kot pri nas Habsburžani, naklonjeni multietničnosti.
Zakaj je kaznivo le zanikanje holokavsta?
Ustavno sodišče o genocidu
Kemalisti so se izjemno razjezili zlasti pred tremi leti, ko so si francoski politiki vseh barv prizadevali, da bi v Franciji kaznovali zanikanje genocida nad Armenci. V resnici sta pred predsedniškimi volitvami tako Nicolas Sarkozy kot François Hollande na tak način hotela dati vedeti Francozom, da sta tudi onadva proti skrajnemu islamizmu in proti vstopu Turčije v EU. Predvsem pa je šlo za glasove več kot pol milijona Armencev, ki imajo francosko državljanstvo. Sarkozy je najbrž hotel tudi ponižati Turčijo v boju za prevlado med arabskimi državami.
Vendar je francosko ustavno sodišče februarja 2012 odločitev francoskega parlamenta o kaznivosti zanikanja genocida nad Armenci razglasilo za protiustavno. Ustavno sodišče je nastopilo predvsem proti temu, da bi parlament ugotavljal zgodovinsko resnico in določal kazenski pregon tistih, ki bi se takšni resnici zoperstavili. Zanikanje Hitlerjevega pokola več kot petih milijonov Judov pa je po mnenju pravnikov kaznivo zato, ker je ugotovitev o genocidu izreklo Mednarodno vojaško sodišče v Nürnbergu, katerega odločitve so zavezujoče tudi za Francijo. Podobnega sodišča, ki bi na tak način obravnavalo pokol nad Armenci, pa ni in francoski parlament ne more prevzeti vloge sodišča.