Izvensodni poboji v imenu nacionalne varnosti
Preiskava ZN se bo osredotočila na brezpilotne napade v Pakistanu, Palestini , Afganistanu, Somaliji in Jemnu. Ocenila bo razsežnosti žrtev med civilisti, identitete tarč in pravnost napadov, kjer ne obstaja spopad, ki bi ga priznavali ZN. Nasprotniki te vrste boja trdijo, da sodijo takšni napadi v kategorijo izvensodnih pobojev ter opozarjajo, da je v njih umrlo že na stotine civilistov. Da gre za izvensodne poboje v imenu nacionalne varnosti, se strinja tudi Prezelj.
V nekaterih primerih so pri napadih brezpilotnih letal stvari šle hudo narobe, tudi zato naj bi bili žrtve pogosto nič hudega sluteči nedolžni ljudje. Tudi Prezlju se zdi uporaba teh letal sporna iz več razlogov. »Njihova uporaba se opravičuje z razlogi zagotavljanja varnosti, ko teroristi pripravljajo neizbežen napad. Vendar pa je praksa pokazala, da veliko tovrstnih napadov povzroča dodatne in povsem nepotrebne civilne žrtve ter s tem krepi samo motivacijo teroristov. Veliko takih napadov tudi krši suverenost držav, v katerih se tarče nahajajo,« je bil jasen Prezelj.
Prihodnost je vendarle svetla
Brezpilotna letala pa niso nujno zgolj zlo. Po Prezljevem mnenju je prihodnost brezpilotnih letal vendarle svetla, saj se lahko uporabljajo za številne vojaške in civilne namene. So cenovno vedno bolj ugodna, poleg tega pa predstavljajo predvsem nizko tveganje za tistega, ki jih upravlja. »Naj navedem dva primera koristne uporabe brezpilotnih letal: uporabljali so ga pri ocenjevanju škode v jedrski elektrarni v Fukušimi, uporabljajo jih pri ocenjevanju škode naravnih nesreč. Tudi vojaške operacije se bo vedno težje vodilo brez uporabe tovrstne tehnike.«
Če ne bo nadzora, bi lahko uporaba brezpilotnih letal v prihodnosti naraščala še hitreje, kot se to dogaja danes. Brezpilotna letala že zdaj uporablja tudi ameriška policija, in sicer pri nadzoru meje. Pričakovati je, da bo njihova uporaba v prihodnosti še bolj razširjena. S tem se strinja tudi Prezelj, ki pravi, da jih bodo v operativno uporabo uvajale vojske v vedno večjem številu držav, prav tako pa se bo uporaba razširila tudi med civilnimi varnostnimi organi.
Kljub vsem prednostim nove tehnologije se ne moremo izogniti največjemu črnemu madežu napadov brezpilotnih letal, ki so vsekakor civilne žrtve. Cia naj bi od leta 2004 na takšen način ubila vsaj 3400 ljudi, med njimi naj bi bilo kar skoraj 900 civilistov.
