Hamidu Karzaju ustava prepoveduje nastop na volitvah za tretji mandat. Po mednarodnem vojaškem posredovanju v Afganistanu je bil edini predsednik, ki ga je poznalo ljudstvo, zdaj se za njegovo nasledstvo poteguje osem kandidatov. Med njimi lahko resno upa na predsedniško palačo zgolj trojica.
Najresnejši kandidat s karizmo je nekdanji zunanji minister Abdulah Abdulah. Med sovjetsko okupacijo se je pridružil uporu in postal svetovalec nacionalnega heroja – voditelja Severnega zavezništva in Uporniške fronte Panšira Ahmada Šaha Masuda, ki so ga pozneje pred napadi 11. septembra likvidirali talibani. Za predsedniški položaj se je potegoval že na zadnjih predsedniških volitvah leta 2009, na katerih je zasedel drugo mesto. Te so se z 1,2 milijona razveljavljenih volilnic takrat spremenile v pravo farso za mednarodno skupnost, ki je vztrajala pri Karzaju. Po mnenju mnogih opazovalcev je bil Abdulah takrat oropan volilne zmage.
Njegova bistvena prednost pred zasledovalcema je, da je večino časa preživel v Afganistanu in ni pobegnil v izgnanstvo. Njegova bistvena slabost v volilni tekmi pa bi utegnila biti prav njegova etnična pripadnost. Ker je Tadžik in ne pripada večinskemu paštunskemu prebivalstvu tako kot njegova najmočnejša protikandidata, je vprašljivo, ali se mu bo uspelo zavihteti na predsedniški položaj. Odločitve o podpori volilnim kandidatom, bodisi predsedniškim bodisi poslanskim, se namreč v Afganistanu pogosto sprejemajo prav glede na etnično oziroma klansko pripadnost.
Z »gospodarji vojne« po volilne glasove
Njegov najverjetnejši nasprotnik za odločilni drugi krog predsedniških volitev, ki bo predvidoma konec maja, je tehnokrat Ašraf Gani Ahmadzai. Med sovjetsko okupacijo in vladavino talibanov je živel v izgnanstvu, po vrnitvi v domovino pa je bil antropolog po izobrazbi rektor kabulske univerze in finančni minister.
Tako Abdulahu kot Ganiju bo podporo volilcev poskušal izmakniti sedanji zunanji minister Zalmai Rasul. Čeprav se odhajajoči predsednik Karzaj ni izrekel o podpori nobenemu kandidatu, se je predsednikov brat Kajum Karzaj iz predsedniške tekme umaknil prav Rasulu v podporo. Šef afganistanske diplomacije je dolgo časa prebival z zadnjim afganistanskim kraljem Zahirjem Šahom v evropskem eksilu, pripravljal pa je tudi »bonsko konferenco«, na kateri je izbrana plemenska skupščina loja džirga za začasnega predsednika po strmoglavljenju talibanskega režima imenovala prav Hamida Karzaja.
Rasul je po etnični pripadnosti Paštun in priljubljen v mednarodni skupnosti. Toda v Afganistanu se pri ocenah primernosti za vrhovno mesto v državi sooča s povsem drugo težavo: 71-letnemu politiku se kot slabost očita njegov samski stan.
V oči bode dejstvo, da se za predsedniški položaj ne poteguje niti ena sama ženska. Vprašanje enakosti spolov, ki je deklarativno zapisano v ustavi, v realnosti pa kljub vidnejšemu nastopu žensk v vseh sferah družbenega življenja ostaja nedosežen cilj, ni bilo med nosilnimi temami volilne kampanje. Še bolj skrb zbujajoče pa je, da se oba vodilna kandidata za volilne glasove onstran svojih etničnih meja potegujeta v zavezništvu s pomembnima »gospodarjema vojne«, voditeljema milic med državljansko vojno, ki so zagrešile zločine proti človeštvu. Abdulah Abdulah stavi na podporo Mohameda Mohakeka, Ašraf Gani pa na Uzbeka Abdela Rašida Dostuma.
Karzajeva zapuščina
Današnje volitve predstavljajo začetek konca Karzajeve dobe. Sprva je od Američanov nastavljeni najvišji zastopnik države dolgo časa veljal za »župana Kabula«, saj mednarodnim silam ni uspelo vzpostaviti nadzora nad vso državo. Čeprav je v dobrih dvanajstih letih mednarodni skupnosti uspelo tako rekoč iz nič vzpostaviti spodobno število afganistanskih varnostnih sil, sicer še vedno pomanjkljivo opremljenih in izurjenih, se bo moral s podobnimi težavami soočati tudi novi predsednik. Več kot polovico ozemlja namreč nadzorujejo talibani.
Bratje iz gora, kot jih je poimenoval Karzaj ob povabilu k mirovnim pogovorom, so ponovno napovedali, da nameravajo volitve iztiriti. V minulem tednu so skorajda z dnevnimi napadi v prestolnici Kabul, tudi na sedež volilne komisije, dokazovali, da lahko udarijo kjer koli. Zaradi njihovih groženj bo ostalo zaprtih približno deset odstotkov volišč. Tudi če bo današnji volilni dan minil relativno mirno, lahko talibani v prihodnjih tednih do objave uradnih rezultatov korenito zasolijo proces izvolitve novega predsednika. Če namreč kateri od kandidatov do objave uradnih rezultatov umre, je treba volitve v tridesetih dneh ponoviti. Sčasoma je Karzaj iz ameriškega sla prerasel v kritika svojih mecenov. Z naglo stopnjujočim se številom civilnih žrtev v napadu brezpilotnih letal in zlorabami v zaporu Bagram je začel povzdigovati glas. Nazadnje se je v navzkrižje z ZDA zapletel zaradi nekoordiniranih poskusov mirovnih pogovorov s talibani, z Washingtonom pa se je iskrilo tudi pri sklepanju varnostnega dogovora o pristojnostih približno 10.000 Natovih vojakov, ki bodo tudi po umiku večine tujih sil iz države prihodnje leto ostali v Afganistanu. Njihova temeljna naloga bo uriti, svetovati in pomagati afganistanskim varnostnim silam. Vsi trije glavni predsedniški kandidati podpirajo sklenitev varnostnega sporazuma z ZDA.
Zadržana mednarodna skupnost
Če izzivi pred Afganistanom ostajajo enaki kot v zadnjem desetletju, je vsaj oblika tokratnih volitev bistveno drugačna od prejšnjih. Državna volilna komisija je zaradi izkušenj s prejšnjimi volilnimi prevarami dodatno zavarovala volilne skrinjice s črtnimi kodami, glasove pa bodo preštevali dvakrat. Prvič so tokrat po vzoru ameriških televizijskih debat tovrstna soočenja potekala med osmerico pretendentov za predsedniški položaj. Po drugi strani se mednarodna skupnost, še zlasti ZDA, v tej volilni tekmi ni izrekla s podporo kateremu od kandidatov.
