Prvi vrh evropskih voditeljev pod vodstvom novega predsednika evropskega sveta Donalda Tuska je namesto sprva predvidenih dveh dni trajal zgolj en dan. Velikih prebojev za ustvarjanje novih delovnih mest in gospodarske rasti v Evropi voditelji držav članic tokrat ne morejo zabeležiti. Čeprav so načeloma podprli Junckerjev nov naložbeni paket 315 milijard evrov za strateške projekte EU, so bili številni predsedniki vlad zadržani do predlagane sheme. Ta se je odražala predvsem kot odsotnost konkretnih zagotovil držav članic, ali bodo z lastnimi finančnimi prispevki ali garancijami sodelovale v skladu za strateške naložbe (EFSI) in bodo na takšen način zaupanje v naložbeno shemo poleg besed podkrepile tudi z lastnimi državnimi proračuni.
Le peščica zavez za EFSI
Sklad EFSI s skupno 16 milijardami večinoma prerazporejenega kapitala iz proračuna Evropske unije in 5 milijardami iz Evropske investicijske banke predstavlja temelj za naložbe v skupni vrednosti 315 milijard, ki naj bi od prihodnjega junija poskrbele za svež veter v gospodarski rasti Evropske unije. Skupno 21 milijard, ki je zagotovljenih za evropske naložbe, naj bi privabilo preostali zasebni kapital za strateške infrastrukturne naložbe. Po logiki evropske komisije bi tako iz enega evra s pomočjo zasebnega kapitala nastalo petnajst evrov naložbenih sredstev. Da bi ta multiplikator presegli, predsednik komisije Jean-Claude Juncker države članice poziva k naložbam v sklad. Pričakuje namreč, da bi z vložki držav in tako izraženo podporo naložbenemu načrtu lahko dosegli še večji delež zasebnih naložb, saj bi posledično prišlo tudi do večjega zaupanja na mednarodnih finančnih trgih.
Komisija državam članicam sicer za sodelovanje v EFSI ponuja precejšnjo spodbudo. Podobno kot pri prispevkih v sklad za pomoč članicam v finančnih težavah (ESM), bodo zagotovljene vsote za EFSI izvzete iz preverjanja določil pakta stabilnosti. Interes, da bi podkrepile sklad s finančnimi vložki, bi morale imeti predvsem države z javnofinančnimi težavami (denimo Francija, Italija ali Belgija), ki jim grozijo kazni zaradi preseganja javnofinančnega primanjkljaja. Toda doslej so se zgolj redke države jasno izrekle za vložek v sklad, denimo Avstrija, Nemčija, Francija, Španija in Poljska. Večina jih še čaka na jasne kriterije izbora strateških projektov EU iz že prispelih 2000 želja za financiranje držav članic. Slovenija glede sodelovanja v EFSI še ni sprejela odločitve. Mnoge države so tudi zadržane, ker ne obstaja zagotovila, da bodo zaradi morebitnih prispevkov v sklad EFSI na koncu dejansko tudi dobile naložbe za svoje predlagane projekte.
Tri četrtine za infrastrukturo
Za zdaj velja, da se bodo na zoženem prioritetnem seznamu strateških projektov znašli tisti, ki bodo poleg strateške čezmejne dimenzije ustvarjali gospodarsko rast in nova delovna mesta, z njihovo izvedbo pa bi lahko začeli v prihodnjih treh letih. A države članice očitno želijo bolj jasno opredelitev kriterijev končnega izbora, ki ga bo v skladu EFSI dorekel neodvisni odbor za naložbe, sestavljen iz zunanjih strokovnjakov, evropske komisije in EIB.
Tri četrtine naložb (240 milijard evrov) naj bi namenili za infrastrukturne projekte (prometne, energetske, digitalna agenda), preostanek pa za podporo srednjim in malim podjetjem (75 milijard). Avstrija denimo nasprotuje vlaganjem v jedrske elektrarne, Francija pa želi, da bi se naložbeni projekti predvsem osredotočili na izobraževalni sektor. Pravila delovanja sklada bodo določili januarja, izbor prvih strateških evropskih projektov pa bo sledil v prvi polovici prihodnjega leta.