V začetku letošnjega februarja so Švicarji s tesno večino le nekaj desetink čez 50 odstotkov podprli pobudo proti množičnemu priseljevanju, ki jo je sprožila nacionalno konservativna švicarska ljudska stranka (SVP).
Razlika med zagovorniki in nasprotniki pobude je znašala borih 30.000 glasov, izid pa je švicarsko vlado postavil pred velik izziv. Evropska unija, ki je s Švico sklenila vrsto bilateralnih sporazumov, s katerimi je Švica pridobila vstop na skupni evropski trg, a hkrati sprejela tudi obveze, kot je na primer prost pretok delovne sile, se je na izid referenduma ostro odzvala in Švicarje opozorila, da si iz partnerstva ne morejo izbrati le rozin.
Švicarska vlada ima sedaj tri leta časa, da izid referenduma prelije v zakon. V grobem pobuda zahteva ponovno uvedbo kvot priseljevanja in prednost švicarskih državljanov pri zaposlovanju. V zadnjih letih se je v Švico priselilo okoli 80.000 ljudi na leto, veliko več, kot je v resnici pričakovala vlada v Bernu.
Stephanie Anliker s švicarskega ministrstva za delo je za naš časopis povedala, da bodo različne delovne skupine strokovnjakov najverjetneje že do junija pripravile prvi koncept zakona, s katerim se bo vlada odločila, v katero smer bo šla in na katerih področjih bo uvedla kvote.
Najostrejši trn v peti so priseljenci, ki bi ostali več let ali za zmeraj
Več ali manj se bo poleg prosilcev za azil, kjer kvote zahteva že sama pobuda, odločala med tistimi, ki v Švico prihajajo z namero, da bodo tam delali in živeli, za obmejne migrante in tiste, ki lahko sedaj na švicarskem trgu ponujajo svoje storitve le z veljavno prijavo in brez posebnega dovoljenja lahko delajo v Švici do 90 dni na leto. Pobudnikom so najostrejši trn v peti prav tisti priseljenci, ki prihajajo v Švico z namero, da bodo v državi delali in živeli več let.
Pri pripravi osnutka zakona so delovne skupine v stiku tudi s pobudniki referenduma, s katerimi skušajo ugotoviti, kako so si ti predstavljali uresničitev zakona. Če pobudniki referenduma ne bodo zadovoljni z zakonom, lahko namreč v skladu s švicarsko zakonodajo sprožijo novo pobudo in zahtevajo drugačno uresničitev izida referenduma, kot si jo je zamislila vlada. Kje bodo na koncu uvedli kvote, je odvisno tudi od posamičnih kantonov, še posebej v Tessinu, kjer se soočajo z močnimi dnevnimi in tedenskimi migracijami Italijanov, se bodo verjetno zavzeli za kvote pri tej skupini.
Podjetjem manjka strokovnjakov
Stephanie Anliker je ob tem izrazila upanje, da bodo v predlogu zakona na koncu vendarle prevladali gospodarski interesi. Švicarskim podjetjem namreč trenutno primanjkuje strokovnjakov in dobro izobražene delovne sile, zato so odvisna od priseljevanja. Ideja, za katero se zavzemajo tudi pobudniki, gre zato bolj v smeri prednosti švicarskih državljanov pri zaposlovanju. Podjetje, ki za razpisano delovno mesto ne najde ustreznega človeka doma, bi lahko zaposlilo priseljenca, ne glede na to, ali je ta dnevni migrant ali pa se želi priseliti za dalj časa.
Še vedno pa bo pri oblikovanju predloga zakona najbolj pomemben odziv Evropske unije in predvsem posluh neposrednih močnih sosed, od koder prihaja tudi največ priseljencev. Nemčija, Francija in Italija imajo močan interes, da najdejo za vse sprejemljivo rešitev. Nemška kanclerka Angela Merkel je tako švicarskemu zunanjemu ministru Didierju Burkhalterju že obljubila, da se bo zavzela za pragmatično rešitev, vlada v Bernu pa upa, da bo Nemcem uspelo prepričati še druge partnerje v Evropski uniji.
Iskanje te pragmatične rešitve je zelo zahtevno početje, saj mora biti opredeljena tako, da v osnovi še vedno omogoča priseljevanje v Švico. Tudi če bilateralnega sporazuma o prostem pretoku delovne sile morda ne izpolnjuje 100-odstotno, a Evropski uniji omogoča, da zamiži na eno oko, EU verjetno ne bo zahtevala razdrtja bilateralnih sporazumov in novih pogajanj. Anlikerjeva pravi, da bi ta lahko trajala ponovnih deset let, to pa bi povzročilo ogromno škode švicarskemu gospodarstvu. Mnogi, ki so glasovali na referendumu, pravi, se niso povsem zavedali njegovih posledic. Nazadnje je Švico prizadela odpoved programov študentskih izmenjav Erasmus in raziskovalnega programa Horizont 2020.
