Papežev nagovor v parlamentu so evropski poslanci večkrat prekinili z glasnim aplavzom. Frančišek je med drugim poudaril, da se zdi, da so velike ideje, ki so nekdaj navdihovale Evropo, izgubile svojo privlačnost, zamenjale pa so jo birokratske tehnikalije evropskih institucij.
EU daje vtis utrujenosti
Kljub širitvi daje EU po mnenju papeža ljudem vtis, da je stara in utrujena. "Srečujemo se s splošnim vtisom utrjenosti in staranja Evrope, ki je danes 'babica', nič več plodna in živahna," je dejal 77-letni sveti oče.
Na EU pogosto gledajo tudi z nezaupanjem in celo sumničavostjo. Zato je papež posvaril pred tem, da bi tehnična in ekonomska vprašanja na škodo pristne skrbi za človeka prevladala v politični razpravi.
V ospredje je treba postaviti človeka
V ospredje je treba po mnenju Frančiška postaviti človeka in njegovo dostojanstvo, tudi dostojanstvo tistih, ki živijo na robu. Papež je v luči gospodarske krize izpostavil pomen zaposlovanja. Kot je izpostavil, je treba najti nove načine za povezovanje fleksibilnosti trga s potrebo po stabilnosti in gotovosti zaposlitvenih možnosti, zagotoviti pa tudi ustrezen družbeni kontekst, ki ne bo izkoriščal ljudi.
Rimski škof je ob tem še posebej izrazil skrb za mlade in njihovo brezposelnost. Omenil je tudi skrb za starejše, ki so pogosto prisiljeni živeti sami, v ospredje pa je postavil družino ter izobraževanje.
Izpostavil je pomen kmetijstva, ob tem pa ponovil, da je nesprejemljivo, da milijoni ljudi na svetu živijo v lakoti, medtem ko se na tone hrane dnevno vrže stran.
Posebej se je dotaknil problematike priseljencev
Posebej pa se je dotaknil problematike priseljencev, ki jih mora Evropa sprejeti in jim zagotoviti pomoč, Sredozemsko morje pa ne sme postati veliko pokopališče.
"Evropa bo kos tem problemom, če se bo zavedala lastne kulturne identitete in vzpostavila zakonodaje, ki bodo ščitile pravice državljanov in hkrati omogočile sprejem priseljencev," je dejal Jorge Mario Bergoglio. Ob tem se je zavzel za sprejetje ukrepov v EU, ki bodo pomagale državam, iz katerih ljudje odhajajo, tako da se ne bo treba ukvarjati samo s posledicami.
Pozval k dialogu s predvsem balkanskimi državami
Frančišek je pozval EU k dialogu s predvsem balkanskimi državami, ki so zaprosile za članstvo. To območje je v preteklosti trpelo zaradi nasilja, vstop v EU pa bi bil zanj tudi pot v mir, je menil.
Opozoril je na države v sredozemski soseščini EU, kjer vladajo notranji konflikti in kjer se razvijata mednarodni terorizem in verski fundamentalizem. Zato je še posebej pomemben projekt miru in prijateljstva, ki je v temelju EU.
Obsodil individualizem in potrošništvo
Sicer pa je papež obsodil individualizem in potrošništvo ter pomanjkanje solidarnosti, posredno pa je kritiziral splav in evtanazijo, ko je naštel primere "ljudi v terminalni fazi, starih, ki so zapuščeni in brez oskrbe, otrok, ki so ubiti v trebuhu matere". Zatrdil je tudi, da krščanstvo ne predstavlja grožnje sekularnemu značaju držav ali neodvisnosti evropskih institucij, temveč ju bogati.
Po nagovoru poslancem iz 28 članic EU se je argentinski papež srečal s predsedniki vseh institucij povezave - Evropskega parlamenta Martinom Schulzem, ki ga gosti, Evropskega sveta Hermanom Van Rompuyem in Evropske komisije Jeanom-Claudom Junckerjem ter z italijanskim premierom Matteom Renzijem, katerega država trenutno predseduje Svetu EU.
Prvi papež na obisku v Evropskem parlamentu po Janezu Pavlu II
Frančišek je prvi papež na obisku v Evropskem parlamentu po papežu Janezu Pavlu II., ki je evropske poslance v Strasbourgu nagovoril 11. oktobra 1988.
Na programu je imel Frančišek danes še obisk sedeža Sveta Evrope, kjer je predviden nagovor vseh institucij te največje in najstarejše evropske povezave, ki letos obeležuje 65. obletnico obstoja.
Najkrajši obisk v tujini
Papežev obisk v Strasbourgu je trajal skupaj zgolj štiri ure, kar je najkrajši obisk kakega papeža v tujini. Spremljali so ga poostreni varnostni ukrepi. Avtocesto in evropsko četrt v mestu so v veliki meri zaprli. Za varnost skrbi okoli 1000 policistov. Za kratek obisk vlada velik interes medijev, saj se je akreditiralo kar okoli 900 novinarjev.
Papež ni imel predvidenih srečanj z verniki ali obiska katedrale v Strasbourgu. Verniki so se morali zadovoljiti s spremljanjem nagovorov v obeh ustanovah prek velikega ekrana v katedrali. Ta je bila v ponedeljek prizorišče protesta goloprse pripadnice skupine Femen, protesti pa so potekali tudi ponekod drugod v mestu.
Nezadovoljstvo so nasprotniki obiska uperili v predsednika Evropskega parlamenta, češ da je verskega voditelja povabil k nagovoru v sekularnem organu. Schulz je sicer danes ob sprejemu papeža izpostavil, da je njegov obisk pomemben v času, ko je gospodarska kriza povzročila ogromno izgubo zaupanja v evropske institucije.
