"To ni trenutek, da se umaknemo, ampak se moramo še močneje angažirati," je v razpravi o dogodkih v Turčiji na plenarnem zasedanju Evropskega parlamenta poudarila Ashtonova. Kot je opozorila, namreč prav "naš odnos s Turčijo EU predstavlja možnost vplivanja" nanjo, kar velja izkoristiti.
Ashtonova predlaga, da se okrepijo pristopna pogajanja, ki trajajo že vse od leta 2005, še posebej pri tistih poglavjih, ki so pomembna za izvajanje reform v Turčiji. V kratkem se obetata odprtje novega pristopnega poglavja in zagon vizumskega dialoga. S tem stališčem se je strinjal evropski komisar za širitev Štefan Füle, a obenem opozoril, da so za to potrebni trajen napredek in reforme v Turčiji.
Obenem sta oba, Ashtonova in Füle, kot že nekajkrat kritizirala pretirano uporabo sile s strani policije, ki spremlja že skoraj dva tedna trajajoče protivladne proteste v več turških mestih, čeprav so protestniki na drugi strani relativno mirni. Znova sta zahtevala hitro preiskavo dogodkov in kaznovanje odgovornih.
V Turčiji vlada tiranija večine
To je po pričakovanjih ponavljala tudi večina evropskih poslancev. Obenem so opozarjali, da so protesti simptom širših težav in da se Turčija premika v napačno smer - stran od demokracije, pluralnosti, spoštovanja pravic manjšin in posameznikov, civilna družba in opozicija pa sta izločeni iz procesa odločanja.
Po besedah vodje liberalcev (Alde) Guya Verhofstadta smo v Turčiji v teh dneh priča "jasnim kršitvam človekovih pravic", a to ni osamljen primer, saj smo v Turčiji v zadnjih letih priča "hudemu nazadovanju pri samih temeljih demokracije". V Turčiji po njegovem vlada "tiranija večine" in "demokratura", ko odločitve večine vedno prevladajo nad pravicami manjšin in posameznikov.
Še posebej so poslanci kritizirali omejevanje svobode medijev, ki se med drugim odraža tudi v teh dneh, ko več glavnih turških medijev o protestih na carigrajskem trgu Taksim in drugod po državi skorajda ne poroča. Turčija je poleg tega rekorderka po številu novinarjev v zaporu.
Erdogan se mora spremeniti, če ne želi ogroziti Turške prihodnosti v EU
Zelo ostri so bili do turškega premiera Recepa Tayyipa Erdogana - tako do njegovega odnosa do protestnikov in njegovih izjav v zadnjih dneh kot tudi širše do njegove politike. "Erdogan se mora spremeniti, razen če želi popeljati Turčijo na pot stran od Evrope in od spoštovanja evropskih vrednot," je v imenu socialistov (S&D) menil Hannes Swoboda.
Tako Swoboda kot večina ostalih poslancev sicer načeloma podpira odprtje poglavij 23 in 24 - o sodstvu, temeljih pravicah in varnosti - v pristopnih pogajanjih s Turčijo, a kot je opozoril Swoboda: "Želimo si Turčije, a Turčija, kakršno danes predstavlja Erdogan, nima prostora v Evropi." "Če sedaj odpremo novo poglavje, bo to žalitev za ljudi, ki so zdaj pristali v zaporu," se je strinjal Elmar Brok iz Evropske ljudske stranke (EPP).
Nasprotno je slovenski poslanec Ivo Vajgl (Alde/Zares) kritiziral ostre besede nekaterih, da Turčija ne sodi v Evropo in nima evropske perspektive. "Vlade se menjajo, ljudje pa ostajajo," je dejal in poudaril, da mora Evropski parlament danes predvsem poslati ohrabritev mladim protestnikom v Turčiji in znak, "da podpiramo njihove želje po modernizaciji, demokratizaciji in njihovo evropsko perspektivo".
Po drugi strani pa so poslanci danes soglasno izražali vso podporo protestnikom, ki na legitimen in demokratičen način izražajo svoje mnenje. Kot je dejala Helene Flautre (Zeleni), "smo priča boju za svobodo izražanja mnenja".
Kot je poudaril Füle, ki je bil minuli teden sam v Turčiji, to "niso plenilci, niso roparji, so ljudje, ki želijo pravico in spoštovanje. Želijo, da jim vlada prisluhne. To so tipični mladi Evropejci, ki želijo živeti svoje življenje."