Od zaključka hladne vojne pred več kot 20 leti se je Nato trudil vzpostaviti delujoči, praktični odnos z Rusijo, vendar je vse šlo v nič, je bil oster Rasmussen. S svojim delovanjem v Ukrajini je Rusija "prekršila pravila in spodkopala zaupanje", je poudaril.
Nato ni težava, kot trdi Rusija, pač pa "nezakonita dejanja" Moskve v Ukrajini predstavljajo "grožnjo mednarodnemu redu", je poudaril prvi mož zavezništva. Prav zato se je Nato aprila odločil prekiniti programe sodelovanja z Rusijo, ob odsotnosti spremembe ruskih ravnanj pa nima druge možnosti, kot da pri tej odločitvi vztraja, je dodal.
Na eni strani Putinove besede, na drugi sestrelitev helikopterja
Razlogi za zaostritev sankcij proti Rusiji postajajo močnejši z vsakim dnem, ko Moskva s konkretnimi dejanji ne podpre mirovnega načrta ukrajinske vlade, je danes opozoril britanski zunanji minister William Hague. "Nadaljnje signale" glede reševanja ukrajinske krize je od Moskve zahtevala tudi nemška kanclerka Angela Merkel.
Torkova sestrelitev ukrajinskega helikopterja s strani proruskih upornikov na vzhodu države se le težko ujema z besedami ruskega predsednika Vladimirja Putina o podpori mirovnemu načrtu Kijeva, je pred današnjim nadaljevanjem zasedanja zunanjih ministrov zveze Nato v Bruslju menil Hague. "Nismo videli dejanj, ki bi šla v korak s tem," je poudaril.
Po besedah nemškega zunanjega ministra Franka-Walterja Steinmeierja, ki se je vrnil iz torkovega obiska v Kijevu, pa napad na helikopter kaže, "kako krhka je situacija in kako hitro lahko separatisti na tleh uničijo doseženi napredek". Obstajajo skromne možnosti za umiritev krize, a smo še daleč od tega, da bi lahko bili optimistični, je po poročanju nemške tiskovne agencije dpa menil Steinmeier.
O ukrajinski krizi spet tudi Merklova
Ukrajinske krize se je v razpravi v nemškem bundestagu v Berlinu danes dotaknila tudi nemška kanclerka Angela Merkel in od Rusije zahtevala nadaljnje signale za mirno rešitev krize. Merklova je pohvalila "prve korake" Putina, kot je njegova odpoved dovoljenju za vojaško posredovanje v Ukrajini. "A potrebujemo konkreten napredek za začetek trajnih pogovorov," je menila.
Sicer je kanclerka dodala, da Nemčija pri reševanju ukrajinske krize pomaga, kjer more. "Če pa ne bo pomagalo nič drugega, lahko na dnevni red znova pridejo tudi sankcije," je še opozorila.
Putin je v torek pozval zgornji dom ruskega parlamenta, naj prekliče resolucijo, s katero so mu marca dovolili vojaško posredovanje v Ukrajini. Svet federacije je njegov poziv danes tudi potrdil. Proti Putinovemu predlogu je glasoval le en senator, za pa je bilo oddanih 153 glasov, navaja francoska tiskovna agencija AFP.
Včeraj Porošenko zagrozil s prekinitvijo premirja, nato Merklovi zagotovil mirno reševanje krize
Ukrajinski predsednik Petro Porošenko je v torek zvečer v telefonskem pogovoru nemški kanclerki Angeli Merkel zagotovil, da želi krizo v državi rešiti na političen način. Prioriteto ima njegov mirovni načrt, ki vključuje tudi prekinitev ognja, ki naj bi trajala vsaj do petka, je dejal Porošenko. Vsebino pogovorov so danes sporočili iz Porošenkovega kabineta v Kijevu, poroča nemška tiskovna agencija dpa.
Porošenko je s tem potrdil, da ima uresničitev njegovega mirovnega načrta prednost, čeprav je še v torek zvečer proruskim separatistom na vzhodu Ukrajine zagrozil s prekinitvijo premirja, ko so sestrelili helikopter.
Do kršitev prekinitve ognja naj bi sicer prihajalo ves čas, kršitve pa obe strani očitata druga drugi. Vendar pa so se na splošno razmere nekoliko umirile, potem ko so separatisti pristali na začasno prekinitev ognja in pogovore s Porošenkom.
Do zdaj umrlo najmanj 423 vojakov in civilistov
Spopadi med ukrajinskimi silami in proruskimi separatisti so sicer po ocenah Združenih narodov od 15. aprila terjali življenja najmanj 423 vojakov in civilistov, je poročala francoska tiskovna agencija AFP.
Konflikt pa je povzročil tudi val beguncev - najmanj 34.600 ljudi je pobegnilo iz pokrajin Doneck in Lugansk, medtem ko je v Ukrajini notranje razseljenih najmanj 46.100 ljudi, je v torek na zasedanju Varnostnega sveta ZN o Ukrajini povedal pomočnik generalnega sekretarja ZN za človekove pravice Ivan Simonovič. Toda te številke bi lahko bile še višje, je opozoril Simonovič.
