Kaj bodo počeli Poljaki z vsemi jabolki, ki še zorijo v njihovih sadovnjakih in naj bi jih obirali predvsem konec septembra? S tremi milijoni ton je namreč Poljska največji pridelovalec jabolk v Evropi, toda embargo, ki ga je pred tremi tedni uvedla Rusija, največja poljska uvoznica jabolk, prepoveduje nakup prehrambnih izdelkov iz držav, ki so zaradi ukrajinske krize proti njej uvedle sankcije.
Pitje jabolčnika kot domoljubno dejanje
Lastniki sadovnjakov se bojijo, da zaradi velikih izgub ne bodo mogli vrniti posojil, ki so jih namenili za povečanje pridelave. Tako bodo najbrž prisiljeni v prodajo dela svojih sadovnjakov. Nič jim ni pomagalo množično uživanje jabolk »proti Putinu«, saj se je na tak način prodaja na Poljskem povečala le za 11 odstotkov. Prav tako ima bolj simboličen pomen pitje jabolčnika, kar je v zadnjih tednih nekaj povsem novega med Poljaki, ki ga pred embargom povsem drugače kot na primer Francozi in Španci niso marali. Toda cena, ki jo plačuje poljsko sadjarstvo za poljsko podpiranje Ukrajine proti Rusiji, se celo lastnikom sadovnjakov ne zdi previsoka. Javno mnenje je povsem na strani vlade. Predvsem je poljski zunanji minister Radoslav Sikorski po uporu na Majdanu Poljsko zbližal z Ukrajino. Meni, da se v Ukrajini odloča o usodi Evrope, zato zahteva bolj enotno in odločno politiko EU do Rusije. Ne razume, da hoče Francija Rusiji še vedno prodati najsodobnejši večnamenski nosilki helikopterjev ali pa da imajo Avstrijci in Madžari še naprej dobre odnose z Moskvo, pa tudi Nemčija naj bi bila preveč previdna.
Nevaren je samo plin
Po mnenju poljskega ministra za kmetijstvo Marka Sawickega 125 milijonov evrov, ki jih je sprostil Bruselj za pomoč pridelovalcem sadja in zelenjave v EU, ni dovolj za »milijardne« izgube. Ruski embargo bo brez večje evropske pomoči vsekakor pustil posledice na poljskem sadjarstvu, malo tudi kmetijstvu, zelo malo pa gospodarstvu kot celoti, ki je v zadnjih šestih let izjemno uspešno kljubovalo evropski krizi, saj je Poljska edina članica EU, ki po letu 2008 ni imela recesije.
Na Poljskem, Slovaškem, Češkem, Madžarskem in v Romuniji, pa tudi v Sloveniji, se celo bolj kot ruskega embarga bojijo ustavitve gospodarske rasti v Nemčiji, ki je najpomembnejši kupec njihovih izdelkov. Rusija ni pomembna trgovska partnerica za vzhodne članice EU, izjema so baltske države. Samo 5 odstotkov poljskega izvoza gre v Rusijo, še manjši je ta delež pri Madžarski, Češki in Romuniji. Poljska pa vsako leto za več odstotkov povečuje izvoz v Nemčijo. Poleg tega je ukrajinska kriza že več mesecev pred ruskim embargom zmanjšala trgovinsko menjavo med Rusijo in EU.
Glavna težava za vzhodne članice EU pa bo, če bi Rusija prenehala dobavljati plin ali če bi precej povečala njegovo ceno. Baltske države se stoodstotno oskrbujejo z ruskim plinom, Poljska 59-, Slovenija 60- in Nemčija 42-odstotno.
Poljska zgodba o uspehu
Za Poljsko, Slovaško, Češko, Madžarsko in Romunijo je trenutno značilno, da imajo glede na bogatejše članice EU izjemno visoko gospodarsko rast, med 3 in 4 odstotki na leto. Poljaki so uspešni tudi zato, ker so v letih 2007–2013 dobili izjemno veliko strukturnih sredstev EU (67 milijard evrov), ki so jih znali zelo dobro porabiti.
Tudi v obdobju 2014–2020 bodo glede tega še vedno prvi v EU. Kljub dvigu plač ima Poljska vse adute, da postane vodilna evropska industrijska država: ima kvalificirano in zelo sposobno delovno silo, zdrav bančni sistem. Predvsem želi zdaj več vlagati v infrastrukturo, raziskave in razvoj. Med drugim imata na Poljskem veliko zaposlenih IBM in Amazon.