Džihadisti dovčerajšnje Islamske države Iraka in Levanta (ISIS) so na zavzetih območjih v vzhodni Siriji in precejšnjem delu Iraka razglasili kalifat, za voditelja pa kot kalifa Ibrahima razglasili Abuja Bakra Al Bagdadija. Za Bližnji vzhod in ves muslimanski svet je skrb vzbujajoče sporočilo, da je kalifat pravzaprav brezmejen oziroma univerzalen, zajel naj bi namreč ves islamski svet, čeprav je za zdaj omejen na regionalna konflikta med Alepom in Bagdadom.
Militantneži, ki so v minulih treh tednih izbrisali mejo med Sirijo in Irakom ter obnovili sektaško vojno izpred dobrega pol desetletja, so za razglasitev kalifata izbrali začetek muslimanskega svetega meseca. Tiskovni predstavnik ISIS Abu Muhamad Al Adnani je ob tem vsem muslimanom sporočil, da imajo novega imama in kalifa po vzoru otomanskega sultana, kar je bil povod za povsem resno opozorilo oblasti v Bagdadu, da ISIS s pridruženimi sunitskimi militantneži pomeni zelo resno grožnjo vsem državam v regiji, ne le Iraku. Gre namreč za močno religiozno obarvano preurejanje postkolonialnih meja v tem delu sveta po vzoru vladavine, uveljavljene pred slabim poldrugim tisočletjem z domnevnimi nasledniki preroka Mohameda. Glavna naloga kalifatov z vrhovnim verskim in političnim voditeljem v eni osebi je bila uveljavljati in širiti islamsko pravo, v resnici pa je to uveljavljanje krenilo po različnih poteh že pred smrtjo prvih štirih kalifov in je dandanes tudi vzrok razprtij med ločinami v islamski veri. Ustanovitelj moderne Turčije Mustafa Kemal Atatürk je leta 1924 z ustavo ukinil zadnji kalifat, ne pa tudi ideje o njem med muslimani, ki so jo v zadnjih desetletjih tako imenovanega spopada med civilizacijami spretno pograbili verski skrajneži in tudi drugi militantneži v islamskem svetu.
Nasprotujoča si zavezništva
Da gre za zelo nedefinirano obliko, kažejo prav sedanja zavezništva ustanoviteljev kalifata, v katerem sicer očitno prevladujejo džihadisti ISIS, zbrani z vseh koncev islamskega sveta na vročih tleh Iraka in Sirije. Ti so zaradi svoje radikalnosti že od letošnjega februarja v sporu s precej bolj razvpito Al Kaido, so pa našli skupni jezik z iraškimi suniti, ki so se uprli bolj političnemu kot verskemu podrejanju s strani zdaj vladajočih iraških šiitov.
Po mnenju Fawaza Gergesa, izvedenca za bližnjevzhodna vprašanja z London School of Economics, bo razglasitev kalifata ISIS oddaljila od njegovih trenutnih zaveznikov. Strateški cilj sunitskih upornikov, ki jih vodijo nekdanji vidni funkcionarji stranke Baas in Sadamovega režima, je zavzetje Bagdada in zrušitev Malikijeve vlade, ne pa ustanavljanje vseislamske države oziroma kalifata. Od padca otomanskega imperija sunitski verski voditelji niso imeli v rokah mednarodne verske hierarhije, so pa imeli močan vpliv znotraj posameznih držav, med njimi denimo v Egiptu, kjer je tudi zdajšnji veliki mufti Šavki Ibrahim Abdel Karim Alam prek svojega tiskovnega predstavnika kalifat ISIS razglasil za »iluzijo«.